Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Samson je zmagoval z Jehovovo močjo!

Samson je zmagoval z Jehovovo močjo!

Samson je zmagoval z Jehovovo močjo!

MAŠČEVALNI osvajalci mu iztaknejo oči in naložijo težaško delo. Nato ga iz jetnišnice pripeljejo v poganski tempelj, da bi zabaval množico. Razkazujejo ga pred tisočimi gledalci in se mu posmehujejo. Zapornik ni niti zločinec niti poveljnik kakšne sovražne vojske. Je Jehovov častilec in je v Izraelu 20 let služil kot sodnik.

Kako je Samson, fizično najmočnejši človek, kar jih je kdaj živelo, končal v tako ponižujočih razmerah? Ali ga bo njegova izredna moč rešila? V čem se je skrivala njegova moč? Ali se lahko iz njegove življenjske zgodbe kaj naučimo?

»On začne reševati Izraela«

Izraelovi sinovi so v preteklosti že velikokrat obrnili hrbet pravemu čaščenju. Ko so torej ‚zopet delali, kar je bilo zlo v očeh GOSPODOVIH, jih je GOSPOD dal Filistejcem v roko štirideset let‘. (Sodniki 13:1)

Zgodba o Samsonu se je pričela, ko se je Jehovov angel prikazal neplodni ženi, poročeni z Izraelcem Manoahom, in ji povedal, da bo rodila sina. »Ne sme [mu] britev priti na glavo,« jo je angel poučil, »zakaj deček bode nazirec Božji od materinega telesa, in on začne reševati Izraela iz roke Filistejcev.« (Sodniki 13:2–5) Še preden je bil Samson spočet, je Jehova določil, da mu bo dal posebno nalogo. Od rojstva naprej je bil nazirec – izbran je bil za posebno vrsto svete službe.

»Ta je prava mojim očem«

Samson je odraščal in »GOSPOD ga je blagoslavljal«. (Sodniki 13:24SSP) Nekega dne je Samson prišel k očetu in materi ter jima rekel: »V Timni sem videl žensko izmed hčera Filistejcev. Vzemita mi jo zdaj za ženo!« (Sodniki 14:2SSP) Predstavljajte si, kako ju je to presenetilo. Namesto da bi njun sin rešil Izraela pred zatiralci, je z njimi želel skleniti svaštvo. Poroka z žensko, ki je častila poganske bogove, je bila v nasprotju z Božjo postavo. (2. Mojzesova 34:11–16) Zato sta starša ugovarjala: »Ni li žene med hčerami bratov tvojih ali med vsem našim ljudstvom, da greš in jemlješ ženo od Filistejcev, tistih neobrezancev?« Toda Samson je vztrajal in svojemu očetu rekel: »Njo mi vzemi, ker ta je prava mojim očem.« (Sodniki 14:3)

V kakšnem smislu pa je bila ta Filistejka »prava« za Samsona? Ne v tem smislu, da bi bila »lepa, prikupna in privlačna,« piše v McClintockovi in Strongovi Cyclopedii, »temveč prava v povezavi z dosego cilja oziroma namena.« Prava v zvezi s katerim ciljem? V Knjigi sodnikov 14:4 piše, da je Samson »iskal [. . .] prilike zoper Filistejce«. Zato se je tudi zanimal za tisto žensko. Ko je odrasel v moža, ‚ga je duh GOSPODOV začel izpodbadati‘ oziroma navajati k dejanjem. (Sodniki 13:25) Torej je bil Jehovov duh tista gonilna sila, ki je stala tako za Samsonovo nenavadno prošnjo glede žene kot tudi za celotnim delom, ki ga je opravljal kot sodnik v Izraelu. Ali je Samson dobil priložnost, ki jo je iskal? Poglejmo najprej, kako mu je Jehova zagotovil, da ga podpira.

Samson se je odpravil proti mestu Timna, kjer je živela njegova bodoča žena. »Ko pridejo [pride, NW] k timnatskim vinogradom,« piše v svetopisemski pripovedi, »glej, mlad lev mu pride rjoveč nasproti. In duh GOSPODOV pride z močjo nad njega, da raztrga leva.« To izredno moč je Samson pokazal, ko je bil sam. Tega ni videl nihče drug. Ali je Jehova Samsonu s tem zagotovil, da je kot nazirec sposoben izpolniti od Boga dano nalogo? Biblija o tem molči, toda Samson se je prav gotovo dobro zavedal, da takšna nenavadna moč ni bila njegova. Morala je biti od Boga. Lahko se je zanesel na to, da mu bo Jehova pomagal pri delu, ki ga je še čakalo. Okrepljen zaradi tega pripetljaja z levom »pride doli in govori s tisto ženo, in prava je bila [njegovim] očem«. (Sodniki 14:5–7)

Ko se je Samson kasneje spet odpravil na pot, da bi ženo pripeljal domov, »stopi s pota, da pogleda mrhovino tistega leva, in glej, roj čebel je bil v levovem truplu in med«. To si je zapomnil in na svoji poroki tridesetim Filistejcem, ki so bili njegovi poročni tovariši, postavil naslednjo uganko: »Iz požeruha je prišlo jedilo, in iz močnega je prišla sladkost.« Če bi uganko rešili, bi jim Samson dal 30 spodnjih oblek in 30 prazničnih oblačil. Če pa je ne bi znali rešiti, bi vse to morali Filistejci dati njemu. Z uganko so si belili glavo tri dni. Četrti dan (oziroma glede na nekatere biblijske prevode sedmi dan) pa so zagrozili njegovi ženi in ji rekli: »Pregovori moža svojega, da nam razloži tisto uganko, sicer sežgemo tebe in tvojega očeta hišo z ognjem.« Kako kruto! Glede na to, da so Filistejci tako ravnali celo s svojimi rojaki, potem si lahko predstavljate, v kakšnih groznih okoliščinah so živeli zatirani Izraelci! (Sodniki 14:8–15)

Prestrašena žena je na Samsona pritiskala, naj ji razkrije odgovor. Takoj, ko ji je povedal, je obvestila Filistejce in s tem pokazala, kako malo je ljubila Samsona in kako malo mu je bila zvestovdana. Filistejci so uganko rešili in Samson je vedel zakaj. Rekel jim je: »Ko bi ne bili orali z mojo junico, ne bi bili pogodili uganke moje.« Samsonu se je sedaj ponudila priložnost, na katero je čakal. »Duh GOSPODOV pride z močjo nad njega, in gre doli v Askelon in pobije trideset mož izmed njih, in vzame njih obleko in da praznična oblačila tistim, ki so razložili uganko.« (Sodniki 14:18, 19)

Ali je Samsona k temu, kar je storil v Askelonu, navedla želja po maščevanju? Ne. To je storil Bog po svojem izbranem rešitelju. Jehova je po Samsonu začel boj proti krutim zatiralcem svojega ljudstva, in ta boj se je moral nadaljevati. Naslednja priložnost se je pojavila, ko je Samson obiskal svojo ženo.

Bojuje se sam

Ko se je vrnil v Timno, je izvedel, da je tast njegovo ženo poročil z drugim moškim, saj je tast menil, da jo Samson sovraži. Samson je bil vidno užaljen. Ulovil je 300 lisic ter jih po dve in dve zvezal z repi, med katere je dal baklo. Ko je lisice spustil, so zanetile polja, vinograde in oljčne nasade, s čimer so bili Filistejci ob tri glavne žetve v tistem letu. Besni Filistejci so nastopili s krutostjo. Odgovornost za požig so pripisali Samsonovi ženi in njenemu očetu, zato so ju sežgali. Njihovo surovo maščevanje je Samsonu prišlo prav, saj jih je udaril nazaj »z velikim pokolom« (NW). (Sodniki 15:1–8)

Ali so Izraelci sprevideli, da Bog Jehova blagoslavlja Samsona, in so se mu pridružili, da bi skupaj končali nadvlado Filistejcev? Sploh ne. Judje so se želeli ogniti težavam, zato so poslali 3000 mož, da primejo od Boga izbranega voditelja in ga predajo njegovim sovražnikom. Vendar se je s tem izdajstvom Samsonu ponudila priložnost, da je svojim sovražnikom zadal še več škode. Tik preden so ga Izraelci izročili Filistejcem, je ‚duh GOSPODOV prišel z močjo nad njega, in vrvi na rokah njegovih so postale kakor niti, ko jih ogenj osmodi, in vezila njegova so padla z rok njegovih‘. Nato je pobral oslovsko čeljust in z njo pobil tisoč sovražnikov. (Sodniki 15:10–15)

Samson je Jehovu v molitvi rekel: »Ti si dal v roke svojega služabnika to veliko zmago; jaz pa zdaj umiram od žeje in bom padel v roke neobrezancev.« Jehova je njegovo molitev uslišal. »Tedaj je Bog odprl votlino [. . .] in iz nje je pritekla voda, da je pil. Njegov duh se je povrnil in je spet zaživel.« (Sodniki 15:18, 19SSP)

Samson je bil povsem odločen, da doseže svoj cilj, namreč da se bojuje proti Filistejcem. V ta namen je tudi ostal v hiši prostitutke v Gazi. Potreboval je prostor, kjer bi lahko v sovražnem mestu prenočil, in prenočišče je lahko našel v hiši prostitutke. V mislih ni imel nikakršnih nemoralnih namenov. Hišo ženske je zapustil ob polnoči, zgrabil mestna vrata z obema podbojema vred in jih odnesel na vrh gore blizu Hebrona, ki je bil oddaljen kakih 60 kilometrov. To je storil z Božjim odobravanjem in od Boga dano močjo. (Sodniki 16:1–3)

Sveti duh je pri Samsonu deloval edinstveno, in to zaradi nenavadnih okoliščin. Današnji zvesti Božji služabniki se lahko zanesejo na tega istega duha, da jim bo podelil moči. Jezus je svojim sledilcem zagotovil, da bo Jehova »dal svetega duha tem, ki ga prosijo«. (Luka 11:13)

Zakaj je Jehova ‚odstopil od Samsona‘?

Samson se je kasneje zaljubil v žensko, ki ji je bilo ime Delila. Pet filistejskih knezov si je tako močno želelo pokončati Samsona, da so jo prosili za pomoč. Pristopili so k njej in ji dejali: »Pregovori ga in zvedi, v čem ima takovo veliko moč.« Vsak od teh petih knezov ji je za podkupnino ponudil »tisoč in sto srebrnikov«. (Sodniki 16:4, 5)

Morda so bili s temi srebrniki mišljeni šekli. Potemtakem je s 5500 šekli šlo za visoko podkupnino. Abraham je za grob svoje žene plačal 400 šeklov, sužnja pa so prodali za samo 30 šeklov. (1. Mojzesova 23:14–20; 2. Mojzesova 21:32SSP) Dejstvo, da so knezi – vladarji petih filistejskih mest – izkoristili Delilin pohlep, ne pa njene zvestovdanosti narodu, nakazuje, da je bila morda Izraelka. Kakor koli že, Delila je ponudbo sprejela.

Samson je Delilo z odgovori na njena vprašanja trikrat zavedel, Delila pa ga je vsakič izdala s tem, da ga je skušala izročiti njegovim sovražnikom. Toda »ko ga dan na dan nadleguje z besedami svojimi in ga pritiska, mu duša obnemore do smrti«. Na koncu ji je odkril resnico – nikoli se ni strigel. Če bi se, bi oslabel in postal kakor vsi drugi ljudje. (Sodniki 16:6–17)

S tem se je začel Samsonov propad. Delila je stvari speljala tako, da je bil ob lase. Vendar moč v resnici ni bila v njegovih laseh. Ti so zgolj predstavljali poseben odnos, ki ga je kot nazirec imel z Bogom. Ko je dopustil, da se je zaradi odstriženih las znašel v položaju, ki je vplival na njegovo nazirstvo, »je GOSPOD odstopil od njega«. Filistejci so tako Samsona premagali, oslepili in zaprli. (Sodniki 16:18–21)

Kako pomemben pouk dobimo iz tega! Ali ne bi morali na naš odnos z Jehovom gledati kot na nekaj nadvse dragocenega? Če kakor koli popustimo pri naši krščanski posvetitvi, kako lahko pričakujemo, da nas bo Bog še naprej blagoslavljal?

»Naj umrjem s Filistejci!«

Zmagoslavni Filistejci so se svojemu bogu Dagonu zahvalili, da so porazili Samsona. Med proslavljanjem zmage so svojega ujetnika privedli v Dagonov tempelj. Toda Samson je poznal pravi razlog svojega propada. Vedel je, zakaj ga je Jehova zapustil, in za svoj prestopek se je pokesal. Ko je bil v zaporu, so mu lasje pričeli bujno rasti. In kaj je ukrenil sedaj, ko se je znašel pred tisočimi Filistejci?

»O Gospod Jehova,« je molil Samson, »spomni se me, prosim, in mi vsaj le to pot daj moč, o Bog, da se enkrat maščujem nad Filistejci za obe očesi svoji!« Nato se je prijel za oba središčna stebra v zgradbi in ‚se nagnil z vso svojo močjo‘. Kaj se je zgodilo? »Hiša se zruši na kneze in na vse ljudstvo, ki je bilo v njej. In bilo je več mrtvih, ki jih je ubil v smrti svoji, nego njih, ki jih je pobil v življenju svojem.« (Sodniki 16:22–30)

Samson je bil, kar se tiče fizične moči, brez primere med ljudmi. Njegova mogočna dejanja so zares znamenita. Toda še pomembnejše je, da ga Jehovova Beseda prišteva med tiste, ki so imeli močno vero. (Hebrejcem 11:32–34)

[Slika na strani 26]

V čem se je skrivala Samsonova moč?