Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Naši otroci – dragocena dediščina

Naši otroci – dragocena dediščina

Naši otroci – dragocena dediščina

»Glej, GOSPODOVA dediščina so sinovi, nagrada je sad telesa.« (PSALM 127:3, SSP)

1. Kako je prišlo do rojstva prvega dojenčka?

POMISLITE, kaj čudovitega je Bog Jehova omogočil s tem, kako je ustvaril prvega moškega in žensko. Oče in mama, Adam in Eva, sta prispevala delček samega sebe, da se je lahko v Evini maternici oblikoval povsem nov človek – prvi dojenček. (1. Mojzesova 4:1) Vse do danes nas spočetje in rojstvo otroka navdajata z občudovanjem in mnogi ju kratko malo opišejo kot čudež.

2. Zakaj bi lahko rekli, da je to, kar se dogaja v maternici noseče ženske, čudež?

2 Iz prvotne celice, ki nastane v materi po njeni telesni združitvi z očetom, v kakih 270 dneh zraste dojenček, čigar telo sestavlja na bilijone celic. Ta prvotna celica nosi v sebi navodila za izdelavo več kot 200 vrst celic. Vse te izredno zapletene celice se po čudovitih človeku nedoumljivih navodilih razvijejo v točno takem zaporedju in točno na tak način, da se oblikuje novo človeško bitje.

3. Zakaj se veliko razmišljujočih ljudi strinja, da gredo zasluge za rojstvo novega človeka zagotovo Bogu?

3 Kaj pravite, kdo je v resnici naredil dojenčka? Brez dvoma je to Tisti, ki je ustvaril tudi samo življenje. Biblijski psalmist je spesnil tale verz: »Spoznajte, da je GOSPOD Bog, on nas je ustvaril, ne pa mi sebe.« (Psalm 100:3) Vi starši dobro veste, da ta dragocena štručka ni plod vaše genialnosti. Čudež oblikovanja novega človeka se lahko pripiše samo neizmerno modremu Bogu. Že tisoče let razmišljujoči ljudje zasluge za oblikovanje otroka znotraj ženske maternice pripisujejo Velikemu stvarniku. Ali jih tudi vi? (Psalm 139:13–16)

4. Katere človeške pomanjkljivosti ne moremo nikoli pripisati Jehovu?

4 Vendar ali je Jehova samo nekakšen brezčuten Stvarnik, ki je zgolj sprožil biološki postopek, po katerem bi lahko moški in ženska imela potomce? Nekateri ljudje so brezčutni, toda Jehova ni nikoli takšen. (Psalm 78:38–40) Biblija v Psalmu 127:3, SSP, pravi: »Glej, GOSPODOVA dediščina so sinovi [pa tudi hčere], nagrada je sad telesa.« Preglejmo zdaj, kaj je dediščina in dokaz česa je.

Dediščina in nagrada

5. Zakaj so otroci dediščina?

5 Dediščina je kakor darilo. Starši pogosto dolgo in trdo delajo, zato da bi svojim otrokom zapustili dediščino. Zapuščina utegne biti denar, posest ali pa morda kakšna posebej dragocena lastnina. Kakor koli že, dediščina je dokaz starševske ljubezni. Biblija pa pravi, da je Bog dal staršem za dediščino otroke. Otroci so torej njegovo ljubeče darilo. Če ste roditelj, ali bi lahko rekli, da z dejanji kažete, da na svoje otroke gledate kot na darilo, ki vam ga je zaupal Stvarnik vesolja?

6. S kakšnim namenom je Bog ljudem omogočil, da imajo otroke?

6 Jehova je to darilo dal z namenom, in sicer da se zemlja naseli s potomci Adama in Eve. (1. Mojzesova 1:27, 28; Izaija 45:18) Bog Jehova ni ustvaril vsakega človeka posebej, kot je to storil z milijoni angelov. (Psalm 104:4; Razodetje 4:11) Raje se je odločil ustvariti ljudi s sposobnostjo, da imajo otroke, ki so jim podobni. Mati in oče imata zares čudovito prednost, da lahko rodita novega človeka in zanj skrbita! Starši, ali ste hvaležni Jehovu, da se lahko veselite te dragocene dediščine?

Učite se iz Jezusovega zgleda

7. Kako je Jezus, v nasprotju z nekaterimi starši, pokazal, da se zanima za ‚človeške otroke‘ in da čuti z njimi?

7 Žal pa nimajo vsi starši svojih otrok za nagrado. Mnogi do njih kažejo le malo sočutja. Takšni starši ne odsevajo stališča, ki ga imata Jehova in njegov Sin. (Psalm 27:10; Izaija 49:15) Toda premislite, kako se je za otroke zanimal Jezus. Biblija pravi, da je bilo njegovo ‚veselje [. . .] pri otrocih človeških‘, celo še preden je prišel na zemljo, ko je bil mogočna duhovna oseba v nebesih. (Pregovori 8:31) Ljudi je imel tako zelo rad, da je svoje življenje voljno dal v odkupnino, da bi mi lahko dobili večno življenje. (Matej 20:28; Janez 10:18)

8. Kako je Jezus dober zgled za starše?

8 Jezus je dal staršem še posebej odličen zgled, ko je bil na zemlji. Premislite, kaj vse je storil. Za otroke si je vzel čas, in to celo takrat, ko je bil zelo zaposlen in pod stresom. Opazoval jih je, kako se na trgu igrajo, in značilnosti njihovega vedenja uporabil pri poučevanju. (Matej 11:16, 17) Ko je še zadnjič potoval v Jeruzalem, je vedel, da sta pred njim trpljenje in smrt. Zato so učenci skušali otroke, ki so mu jih ljudje prinašali, odgnati – morda so želeli Jezusu prihraniti dodaten stres. Toda Jezus jih je oštel. Pokazal je, da so mu otroci v »veselje«, saj je dejal: »Pustite otročičem, naj pridejo k meni. Ne branite jim.« (Marko 10:13, 14)

9. Zakaj so morda naša dejanja celo pomembnejša od tega, kar rečemo?

9 Jezusov zgled nam je lahko v pouk. Kako se odzovemo, kadar pristopijo k nam otroci – tudi takrat, ko smo zelo zaposleni? Ali tako, kakor se je Jezus? Otroci še zlasti od svojih staršev potrebujejo to, kar jim je bil Jezus pripravljen dati – čas in pozornost. Besede »Rad(a) te imam« so vsekakor pomembne. Vendar so dejanja glasnejša od besed. Vaša ljubezen se ne kaže le s tem, kar rečete, temveč še bolj s tem, kar delate. Ljubezen se vidi v tem, ko svojim malčkom posvečate čas, pozornost in skrb. Vseeno pa se bo lahko zgodilo, da vse to ne bo prineslo kakšnih očitnih rezultatov, vsaj ne tako hitro, kot bi si vi to želeli. Biti morate potrpežljivi. Potrpežljivosti pa se lahko naučimo, če posnemamo Jezusa v tem, kako je ravnal s svojimi učenci.

Jezusova potrpežljivost in ljubezen

10. Kako je Jezus svoje učence poučil o ponižnosti in s kakšnim začetnim uspehom?

10 Jezus je vedel, da so se njegovi učenci nenehno prepirali, kdo med njimi je pomembnejši. Nekega dne, ko je skupaj z njimi prišel v Kafarnaum, jih je vprašal: »‚O čem ste razpravljali med potjo?‘ Oni pa so molčali, ker so med seboj razpravljali o tem, kdo je večji.« Jezus jih ni strogo oštel, temveč jih je potrpežljivo s praktičnim zgledom poučil o ponižnosti. (Marko 9:33–37) Ali je to prineslo želene rezultate? Ne takoj. Jakob in Janez sta šest mesecev kasneje svojo mater nagovorila, da je Jezusa prosila, naj jima priskrbi ugleden položaj v Kraljestvu. Jezus je ponovno potrpežljivo popravil njuno razmišljanje. (Matej 20:20–28)

11. a) Katerega opravila, ki je bilo sicer v navadi, Jezusovi apostoli niso opravili, ko so z Jezusom prišli v gornjo sobo? b) Kaj je Jezus storil in ali je bil njegov trud tokrat uspešen?

11 Kmalu je nastopila pasha leta 33 n. št. in Jezus jo je obhajal skupaj s svojimi apostoli. Ko so prišli v gornjo sobo, ni nobeden od dvanajsterih prevzel pobude, da bi, kot je bilo v navadi, umil drugim prašne noge – torej opravil nižje delo, ki ga je v družini običajno opravljal služabnik ali pa ženska. (1. Samuelova 25:41; 1. Timoteju 5:10) Jezusa je gotovo razžalostilo, ko je videl, da učenci očitno še naprej stremijo za položajem. Zato je vsakemu posebej umil noge in jih zatem iskreno spodbudil, naj ga posnemajo v služenju drugim. (Janez 13:4–17) Ali so to storili? V Bibliji piše, da je še istega večera »med njimi [. . .] prišlo tudi do vročega prerekanja o tem, kdo od njih naj bi bil največji«. (Luka 22:24)

12. Kako lahko starši posnemajo Jezusa, ko se trudijo vzgajati otroke?

12 Starši, ali se takrat, kadar otroci ne ubogajo vašega nasveta, zavedate, kako se je moral počutiti Jezus? Upoštevajte, da Jezus nad svojimi apostoli ni obupal, čeprav so bili v odpravljanju svojih napak počasni. Toda njegova potrpežljivost je navsezadnje obrodila sadove. (1. Janezovo 3:14, 18) Starši, dobro je, da posnemate Jezusovo ljubezen in potrpežljivost. Nad otroki nikoli ne obupajte, temveč si jih vztrajno prizadevajte učiti.

13. Zakaj roditelj ne bi smel osorno odsloviti otroka, ki ga zasuje z vprašanji?

13 Otroci morajo čutiti, da jih imajo starši radi in se zanje zanimajo. Jezus je želel vedeti, o čem njegovi učenci razmišljajo, zato je prisluhnil njihovim vprašanjem. Vprašal jih je, kaj si mislijo o določenih zadevah. (Matej 17:25–27) Da, k učinkovitemu poučevanju spadata tudi pozorno poslušanje in iskreno zanimanje. Roditelj bi se moral zadržati, da ne bi radovednega otroka odpravil z osornim »Pojdi stran! Ali ne vidiš, da sem zaposlen?«. Če ima roditelj res veliko dela, bi moral otroku reči, da se bo z njim pogovoril kasneje. Nato pa mora paziti, da bo to tudi storil. Tako bo otrok čutil, da se roditelj zanj zares zanima, in se mu bo lažje zaupal.

14. Kaj se lahko starši naučijo od Jezusa glede izkazovanja ljubezni svojim otrokom?

14 Ali je primerno, da starši izkažejo otrokom ljubezen, tako da jih objamejo in stisnejo k sebi? Tudi v tem se lahko učijo od Jezusa. V Bibliji zanj piše, da »je jemal otroke v naročje ter jih začel blagoslavljati, tako da je nanje polagal roke«. (Marko 10:16) Kaj mislite, kako so se otroci na to odzvali? Gotovo jim je bilo toplo pri srcu in jih je kar vleklo k Jezusu! Starši, če je med vami in vašimi otroki pristna naklonjenost in ljubezen, se bodo otroci veliko raje odzivali na vašo vzgojo in poučevanje.

Koliko časa nameniti otrokom

15., 16. Kateri je priljubljen pristop k vzgoji otrok in iz česa očitno izvira?

15 Nekateri se sprašujejo, ali morajo starši svojim otrokom zares posvetiti veliko svojega časa in ljubeče pozornosti. Zelo spretno se širi vzgojni pristop, ki se imenuje kakovostno preživljanje časa. Zagovorniki tega trdijo, da otroci ne potrebujejo, da jim starši posvetijo veliko časa, vse dokler je čas, ki ga preživijo skupaj z njimi, kakovosten, dobro pripravljen in vnaprej načrtovan. Vendar ali je tak pristop učinkovit in ali se je porodil zato, ker bi se mislilo na dobro otrok?

16 Neki pisec, ki se je pogovarjal z mnogimi otroki, je dejal, da »si od svojih staršev želijo predvsem to, da bi si zanje vzeli več časa« ter jim namenili »izključno pozornost«. Zanimiva pa je tudi tale pripomba univerzitetnega profesorja: »Izraz [kakovostno preživljanje časa] je pognal iz občutkov krivde pri starših. Ljudje so si tako dovolili, da s svojimi otroki preživijo manj časa.« Koliko časa naj bi torej starši preživeli s svojimi otroki?

17. Kaj otroci potrebujejo od svojih staršev?

17 V Bibliji o tem nič ne piše. Toda izraelski starši so bili spodbujeni, da govorijo s svojimi otroki, ko so doma, ko hodijo po poti, ko ležejo in ko vstanejo. (5. Mojzesova 6:7) To jasno kaže, da morajo starši biti z otroki, se z njimi pogovarjati in jih vztrajno učiti vsak dan.

18. Katere priložnosti je Jezus izkoristil za to, da je svoje učence šolal, in kaj se lahko starši iz tega naučijo?

18 Jezus je svoje učence uspešno šolal, medtem ko je z njimi jedel, potoval in si celo vzel čas za skupno sprostitev. Tako je za poučevanje izkoristil vsako priložnost. (Marko 6:31, 32; Luka 8:1; 22:14) Podobno bi morali biti tudi krščanski starši pozorni na vsako priložnost, da vzpostavijo in ohranijo dobro komunikacijo s svojimi otroki ter da jih vzgajajo skladno z Jehovovimi potmi.

Kaj učiti in kako

19. a) Na kaj morajo biti starši še pozorni poleg tega, da z otroki preživljajo čas? b) O kom morajo starši svoje otroke predvsem poučiti?

19 Za uspešno vzgojo pa ni dovolj samo to, da starši preživljajo čas z otroki, niti samo to, da jih učijo. Zelo pomembno je, česa otroke učijo. Upoštevajte, kako je v Bibliji poudarjeno, kaj naj bi se otroke učilo. »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem,« beremo, »marljivo [. . .] uči [vcepljaj v, NW] otroke svoje.« Kaj so »te besede«, o katerih naj bi bili otroci poučeni? Očitno so bile to besede, izrečene tik pred tem, in sicer: »Ljubi GOSPODA, svojega Boga, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje.« (5. Mojzesova 6:5–7) Jezus je dejal, da je med vsemi Božjimi zapovedmi ta najpomembnejša. (Marko 12:28–30) Starši morajo svoje otroke učiti predvsem o Jehovu in jim pojasniti, zakaj je edino on vreden, da ga ljubimo in smo mu vdani iz vse duše.

20. Kaj je Bog staršem v preteklosti zapovedal, naj učijo svoje otroke?

20 Toda k ‚tem besedam‘, ki naj bi jih starši učili svoje otroke, spada več, kot samo ljubiti Boga iz vse duše. V predhodnem poglavju Pete Mojzesove knjige lahko opazite, da Mojzes ponovi zakone, ki jih je Bog zapisal na kamniti plošči, namreč deset zapovedi. Ti zakoni med drugim prepovedujejo laganje, krajo, ubijanje in prešuštvo. (5. Mojzesova 5:11–22) Tako so torej starši takratnih dni jasno razumeli, kako nujno je na otroke prenesti moralne vrednote. Podoben pouk morajo svojim otrokom priskrbeti tudi današnji krščanski starši, če jim želijo pomagati do varne in srečne prihodnosti.

21. Kaj je pomenilo naročilo, naj se Božjo besedo ‚vcepi‘ v otroke?

21 Bodite pozorni, da je staršem tudi rečeno, kako naj svoje otroke poučujejo o ‚teh besedah‘ oziroma zapovedih: ‚Vcepljaj jih v otroke svoje.‘ Hebrejska beseda, prevedena z »vcepljaj«, pomeni »ponavljati«, »večkrat povedati«, »močno vtisniti«. Bog tako staršem pravzaprav naroča, naj poskrbijo za načrten program biblijskega pouka, katerega izrecen namen je vtisniti v otrokov um duhovne reči.

22. Kaj je bilo izraelskim staršem naročeno glede poučevanja svojih otrok, in kaj je to pomenilo?

22 Za takšen načrten program je potrebna starševska pobuda. V Bibliji piše: »Priveži si jih [‚te besede‘ oziroma Božje zapovedi] za znamenje na roko in naj ti bodo kakor čelno vezilo med očmi. Zapiši jih na podboje hiše svoje in na vrata svoja.« (5. Mojzesova 6:8, 9) To ne pomeni, da bi morali starši Božje zakone dobesedno napisati na podboje hiše in na vrata, privezati prepis teh zakonov na roke svojim otrokom ter jim jih dati med oči. Bistvo tega je, da bi starši morali otroke neprestano spominjati na to, kar nas uči Bog. Učiti bi jih morali tako redno in dosledno, da bi bilo za otroke, kakor da imajo Božji pouk ves čas pred očmi.

23. Kaj bomo obravnavali naslednji teden?

23 O čem še zlasti pomembnem naj bi starši poučili svoje otroke? Zakaj je danes nujno, da so otroci poučeni, kako se lahko obvarujejo in kako naj to naučeno praktično uporabijo? Kakšna pomoč je sedaj na voljo staršem, da bodo lahko svoje otroke učinkovito poučevali? O teh in drugih podobnih vprašanjih, ki skrbi veliko staršev, bo razpravljal naslednji članek.

Kako bi odgovorili?

• Zakaj bi morali starši na svoje otroke gledati kot na nekaj dragocenega?

• Kaj se lahko starši in drugi naučijo od Jezusa?

• Koliko časa naj bi starši posvetili svojim otrokom?

• Kaj bi morali otroke učiti in kako?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 10]

Kaj se lahko starši naučijo iz Jezusovega načina poučevanja?

[Sliki na strani 11]

Kdaj in kako so izraelski starši morali učiti svoje otroke?

[Sliki na strani 12]

Starši bi morali otroke spominjati na to, kar nas uči Bog