Zaupajmo v Jehovovo besedo

»Zaupam v tvojo besedo.« (PSALM 119:42, SSP)

1. Kaj lahko rečemo o identiteti in stališču pisca 119. psalma?

PISCU 119. psalma je bila Jehovova beseda zelo pri srcu. Morda je to bil judovski princ Ezekija. Občutki, izraženi v tej navdihnjeni pesmi, se namreč skladajo s stališčem, ki ga je kazal, ko se je kot judovski kralj ‚oklepal GOSPODA‘. (2. kraljev 18:3–7) Eno je gotovo: pisec se je zavedal svojih duhovnih potreb. (Matej 5:3)

2. Kaj je tema 119. psalma in kako je sestavljen?

² V 119. psalmu je predvsem poudarjena vrednost Božje besede oziroma sporočila. * Pisec je za ta psalm, verjetno zaradi lažjega pomnjenja, uporabil abecedno zgradbo. Psalm ima 176 verzov, ki temeljijo na zaporednih črkah hebrejske abecede. V izvirni hebrejščini ima 22 kitic, vsaka kitica pa osem vrstic, ki se začnejo z isto črko. Govori o Božji besedi, postavi, o Njegovih pričevanjih [opominih *], poteh, ukazih, odredbah, zapovedih, sodbah oziroma sodnih sklepih, besedah in zakonih. Pri pregledovanju 119. psalma v tem in naslednjem članku bomo uporabljali natančen prevod hebrejskega biblijskega besedila. Premišljevanje o tem, kaj so doživeli Jehovovi služabniki v preteklosti in kaj doživljajo danes, bi nam moralo pomagati še bolje razumeti to od Boga navdihnjeno pesem in povečati našo hvaležnost za Božjo napisano Besedo, Biblijo.

Poslušajmo Božjo besedo in bomo srečni

3. Pojasnite in ponazorite, kaj pomeni biti brezmadežen.

³ Prava sreča je odvisna od tega, ali živimo po Jehovovi postavi. (Psalm 119:1–8) Če tako ravnamo, nas bo Jehova štel za ‚brezmadežne‘. (Psalm 119:1) To, da smo brezmadežni, ne pomeni, da smo popolni, ampak da si prizadevamo izpolnjevati voljo Boga Jehova. Noe je bil »neoporečen sredi svojega rodu«, bil je človek, ki »je hodil z Bogom«. Ta zvesti očak je z družino preživel potop, ker se je trudil živeti po Jehovovih merilih. (1. Mojzesova 6:9, SSP; 1. Petrovo 3:20) Podobno velja tudi za nas. Če želimo preživeti konec tega sveta, moramo ‚pridno izpolnjevati Božje ukaze‘, torej delati Božjo voljo. (Psalm 119:4)

4. Od česa sta odvisna naša sreča in uspeh?

⁴ Jehova nas ne bo nikoli zapustil, če ‚ga hvalimo s pravim srcem in izpolnjujemo njegove postave‘. (Psalm 119:7, 8) Bog ni zapustil izraelskega voditelja Jozueta, ki je udejanjal nasvet, naj ‚premišljuje [bere, NW] knjigo postave dan in noč, da bi delal po vsem, kar je bilo pisano v njej‘. To mu je pomagalo, da je bil uspešen  in je lahko ravnal modro. (Jozue 1:8) Tudi proti koncu svojega življenja je še vedno hvalil Boga, zato je Izraelce lahko spomnil: »Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril GOSPOD, Bog vaš.« (Jozue 23:14) Tudi za nas velja to, kar je veljalo za Jozueta in pisca 119. psalma, namreč da smo lahko srečni in uspešni, če hvalimo Jehova in zaupamo v njegovo Besedo.

Jehovova beseda nas ohranja čiste

5. a) Pojasnite, kako je mogoče ostati duhovno čist. b) Kakšna pomoč je na voljo mlademu človeku, ki je resno grešil?

⁵ Če smo oprezni v skladu z Božjo besedo, smo lahko duhovno čisti. (Psalm 119:9–16) To drži, tudi če nam starši niso dali dobrega zgleda. Ezekijev oče je bil malikovalec, toda Ezekija je ‚očistil svojo stezo‘ (NW), verjetno poganskih vplivov. Vzemimo, da danes mlad človek, ki služi Bogu, resno greši. Kesanje, molitev, pomoč staršev in ljubeča podpora krščanskih starešin, vse to mu lahko pomaga, da postane kakor Ezekija in ‚očisti svojo stezo ter je oprezen‘ (NW). (Jakob 5:13–15)

6. Kateri ženski ‚sta očistili svojo stezo in bili oprezni v skladu z Božjo besedo‘?

⁶ Rahaba in Ruta sta živeli veliko prej, preden je bil 119. psalm napisan, a sta vseeno ‚očistili svojo stezo‘. Rahaba je bila kanaanska prostitutka, toda zaradi svoje vere je postala znana kot Jehovova častilka. (Hebrejcem 11:30, 31) Moabka Ruta je zapustila svoje bogove, služila Jehovu in se podredila njegovi Postavi, dani Izraelcem. (Ruta 1:14–17; 4:9–13) Obe Neizraelki ‚sta bili oprezni v skladu z Božjo besedo‘ (NW) in sta imeli čudovito prednost, da sta postali prednici Jezusa Kristusa. (Matej 1:1, 4–6)

7. S čim so Daniel in drugi trije Hebrejci dali odličen zgled tega, kako ostati duhovno čist?

⁷ »Misel srca človekovega je huda od mladosti njegove.« Kljub temu pa lahko mladi celo v tem pokvarjenem svetu, ki je pod Satanovim nadzorom, živijo čisto. (1. Mojzesova 8:21; 1. Janezovo 5:19) Daniel in drugi trije hebrejski mladeniči so bili izgnani v Babilon, pa so bili vseeno ‚oprezni v skladu z Božjo besedo‘. Niso se na primer želeli omadeževati »s kraljevo jedjo«. (Daniel 1:6–10) Babilonci so jedli nečiste živali, ki so bile po mojzesovski postavi prepovedane. (3. Mojzesova 11:1–31; 20:24–26) Poleg tega zaklanih živali ponavadi niso izkrvavili in so tako z uživanjem neizkrvavljenega mesa kršili Božji zakon glede krvi. (1. Mojzesova 9:3, 4) Nič čudnega, da štirje Hebrejci niso hoteli jesti kraljeve jedi! Ti bogovdani mladeniči so ostali duhovno čisti in tako dali odličen zgled.

 Božja beseda nam pomaga, da ostanemo zvesti

8. Kakšno stališče in spoznanje moramo imeti, da lahko doumemo in udejanjamo Božjo postavo?

⁸ Pomemben dejavnik pri tem, da ostanemo zvesti Jehovu, je veselje do Božje besede. (Psalm 119:17–24) Če smo podobni navdihnjenemu pesniku 119. psalma, si bomo močno želeli razumeti »čuda« Božje postave. Nenehno bomo ‚hrepeneli po [Jehovovih] sodbah‘ (SSP) in ‚njegovi opomini nam bodo v veselje‘ (NW). (Psalm 119:18, 20, 24) Ali smo, če smo se Jehovu posvetili pred kratkim, že ‚zahrepeneli po pristnem mleku besede‘? (1. Petrovo 2:1, 2) Da bomo lahko doumeli in udejanjali Božjo postavo, moramo razumeti osnovne biblijske nauke.

9. Kako naj bi ravnali, kadar pride do nasprotja med Božjim zakonom in človeškimi zahtevami?

⁹ Morda so nam Božji opomini v veselje, toda kaj, če iz takšnega ali drugačnega razloga proti nam govorijo »knezi«? (Psalm 119:23, 24) Ljudje na oblasti nas danes pogosto skušajo prisiliti, da bi človeškim zakonom pripisovali večjo veljavo kakor Božjemu. Kaj bomo storili, kadar pride do nasprotja med človeškimi zahtevami in Božjo voljo? To, da nam je Božja beseda v veselje, nam bo pomagalo ostati zvesti Jehovu. Podobno kakor apostoli Jezusa Kristusa, ki so bili preganjani, bomo dejali: »Pokorni moramo biti Bogu, in ne ljudem.« (Apostolska dela 5:29)

10., 11. Ponazorite, kako lahko v najtežavnejših razmerah ostanemo značajni do Jehova.

¹⁰ Jehovu lahko ostanemo zvesti tudi v najtežavnejših razmerah. (Psalm 119:25–32) Da pa bi nam uspelo ostati do njega značajni, se moramo biti pripravljeni učiti in goreče moliti za njegov pouk. Poleg tega moramo tudi izbrati ‚pot zvestobe‘. (Psalm 119:26, 30)

¹¹ Ezekija, možni pisec 119. psalma, je izbral ‚pot zvestobe‘. Za to se je odločil, čeprav so ga obkrožali krivi častilci in so ga člani kraljevega dvora morda zasmehovali. Najverjetneje se je zaradi takšnih razmer ‚njegova duša od otožnosti tajala v solzah‘. (Psalm 119:28) Toda Ezekija je zaupal Bogu, bil je dober kralj in je delal to, »kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH«. (2. kraljev 18:1–5) Tudi mi lahko zdržimo preizkušnje in ostanemo značajni, če se zanesemo na Boga. (Jakob 1:5–8)

Jehovova beseda opogumlja

12. Kako lahko kot posamezniki udejanjamo Psalm 119:36, 37?

¹² Če se pustimo voditi Božji besedi, nam to daje pogum, ki ga potrebujemo za spoprijemanje z življenjskimi preizkušnjami. (Psalm  119:33–40) Ker Jehova ponižno prosimo, naj nas uči, lahko »iz vsega srca« izpolnjujemo njegov zakon. (Psalm 119:33, 34) Kakor psalmist tudi mi prosimo Boga: »Nagni srce moje k pričevanjem [opominom] svojim in ne k dobičku«, nepoštenemu dobičku. (Psalm 119:36) Kakor apostol Pavel se ‚v vsem vedemo pošteno‘. (Hebrejcem 13:18) Če delodajalec želi, da naredimo kaj nepoštenega, zberemo pogum in se držimo Božjih smernic, in takšno ravnanje Jehova vedno blagoslovi. Pravzaprav nam on pomaga nadzorovati vsa slaba nagnjenja. Zato je prav, da molimo: »Odvrni oči moje, da ne gledajo ničemurnosti.« (Psalm 119:37) Ničemurnosti oziroma ničvrednih stvari, ki jih Bog sovraži, si ne bomo nikoli želeli. (Psalm 97:10) Takšna molitev nam bo v pomoč, da se bomo ogibali ničvrednih stvari, kot so spiritistični običaji in pornografija. (1. Korinčanom 6:9, 10; Razodetje 21:8)

13. Kako so bili Jezusovi učenci med preganjanjem ohrabreni, da so lahko pogumno pričevali?

¹³ Točno spoznanje Božje besede nam vliva samozavest, tako da lahko pogumno oznanjujemo. (Psalm 119:41–48) Prav zares moramo biti pogumni, da ‚odgovorimo tistim, ki nas sramotijo‘. (Psalm 119:42) Včasih se morda počutimo tako, kakor so se Jezusovi učenci, ko so bili preganjani, in so molili: »Jehova, [. . .] daj svojim sužnjem, da bodo še naprej pogumno govorili tvojo besedo.« In kaj se je zgodilo? »Vsi do zadnjega so se napolnili s svetim duhom ter pogumno govorili Božjo besedo.« Isti Vrhovni gospod hrabri tudi nas, da lahko njegovo besedo pogumno govorimo. (Apostolska dela 4:24–31)

14. Kaj nam pomaga, da kakor Pavel pogumno pričujemo?

¹⁴ To, da cenimo »besede resnice« in ‚stanovitno izpolnjujemo Božji zakon‘, nam vliva pogum, da lahko oznanjujemo brez strahu, da bi nas kaj spravilo v zadrego. (Psalm 119:43, 44) Marljivo preučevanje Božje napisane Besede nas usposablja, da ‚o njegovih pričevanjih [opominih] govorimo pred kralji‘. (Psalm 119:46) Poleg tega nam bosta tudi molitev in Jehovov sveti duh pomagala, da bomo vedeli kaj in kako govoriti. (Matej 10:16–20; Kološanom 4:6) Pavel je o Božjih opominih pogumno govoril vladarjem v prvem stoletju. Pričeval je na primer rimskemu deželnemu upravitelju Feliksu, ki mu je »prisluhnil, ko je [. . .] govoril o veri v Kristusa Jezusa«. (Apostolska dela 24:24, 25) Prav tako je pričeval pred deželnim upraviteljem Festom in kraljem Agripom. (Apostolska dela 25:22–26:32) Z Jehovovo pomočjo lahko tudi mi pogumno pričujemo in se nikoli ne ‚sramujemo dobre novice‘. (Rimljanom 1:16)

Božja Beseda nas tolaži

15. Kako nas lahko Božja Beseda potolaži, ko se nam drugi posmehujejo?

¹⁵ Božja Beseda nam daje zanesljivo tolažbo. (Psalm 119:49–56) Včasih smo tolažbe še posebej potrebni. Resda Jehovove priče pogumno govorimo, vendar pa se nam »prevzetniki« (tisti, ki se vedejo prevzetno do Boga) tu in tam ‚silno posmehujejo‘. (Psalm 119:51) Toda mi se lahko med molitvijo spomnimo spodbudnih misli iz Božje Besede, in se tako ‚potolažimo‘. (Psalm 119:52) Medtem ko v molitvi prosimo, nam morda pride na misel kak svetopisemski zakon ali načelo, ki nas v težavah potolaži in opogumi.

16. Česa Božji služabniki kljub preganjanju niso storili in tudi ne bodo?

¹⁶ Prevzetniki, ki so se posmehovali psalmistu, so bili Izraelci – pripadniki Bogu posvečenega naroda. Kako žalostno! Mi pa bodimo v nasprotju z njimi odločeni, da ne bomo nikoli skrenili od Božje postave. (Psalm 119:51) Med nacizmom, pa tudi kasneje, je bilo na tisoče Božjih služabnikov preganjanih, kljub temu pa niso hoteli skreniti od zakonov in  načel, ki jih najdemo v Božji Besedi. (Janez 15:18–21) To, da poslušamo Jehova, nam ni v breme, saj so nam njegove postave oziroma odredbe kakor tolažilni spevi. (Psalm 119:54; 1. Janezovo 5:3)

Bodimo hvaležni za Jehovovo besedo

17. K čemu smo spodbujeni, ker cenimo Božjo besedo?

¹⁷ Svojo hvaležnost za Božjo besedo pokažemo tako, da po njej živimo. (Psalm 119:57–64) Psalmist ‚je obljubil, da bo izpolnjeval Jehovove besede,‘ (NW) in je celo ‚opolnoči vstajal hvalit Boga zavoljo sodb pravičnosti njegove‘. Če se ponoči zbudimo, imamo odlično priložnost, da Bogu v molitvi izrazimo hvaležnost! (Psalm 119:57, 62) Ker cenimo Božjo besedo, smo spodbujeni, da iščemo Božji pouk, in smo tako radostni ‚tovariši vsem, ki se bojijo [Jehova]‘ – vsem, ki čutijo do Boga sveto strahospoštovanje. (Psalm 119:63, 64) Ali bi lahko kje našli boljšo družbo?

18. Kako Jehova odgovori na naše molitve, ko ‚nas zvežejo vrvi krivičnikov‘?

¹⁸ Ko iz vsega srca molimo k Jehovu in ga ponižno prosimo, naj nas uči, povzročimo, da postane ‚njegov obraz blag‘ in lahko pričakujemo njegovo milost. Še zlasti moramo moliti takrat, ko ,nas zvežejo vrvi krivičnikov‘. (Psalm 119:58, 61, SSP) Jehova lahko vrvi, s katerimi nas hočejo sovražniki ustaviti, prereže in nas osvobodi, tako da lahko oznanjujemo Kraljestvo in pridobivamo učence. (Matej 24:14; 28:19, 20) To je že večkrat naredil v državah, kjer je bilo naše delo prepovedano.

Verujmo v Božjo besedo

19., 20. V kakšnem smislu je lahko dobro, da nas zadenejo nadloge?

¹⁹ Vera v Boga in njegovo besedo nam pomaga, da zdržimo preizkušnje in izpolnjujemo Njegovo voljo. (Psalm 119:65–72) Čeprav so prevzetneži »z lažjo umazali« psalmista, je ta zapel: »Dobro je zame, da so me zadele nadloge.« (Psalm 119:66, 69, 71, SSP) V kakšnem smislu je lahko prenašanje nadlog za Jehovovega služabnika dobro?

²⁰ Ko prenašamo nadloge, nedvomno goreče molimo k Jehovu in to nas z njim zbliža. Morda več preučujemo Božjo napisano Besedo in si jo bolj prizadevamo udejanjati. Tako je naše življenje srečnejše. Kaj pa, če se na nadloge odzovemo tako, da pridejo na plan naše neželene lastnosti, denimo nepotrpežljivost in ponos? Z gorečo molitvijo ter s pomočjo Božje Besede in duha lahko takšne slabosti premagamo in si še temeljiteje ‚oblečemo novo osebnost‘. (Kološanom 3:9–14) Poleg tega pa se nam, ko težave zdržimo, okrepi vera. (1. Petrovo 1:6, 7) Pavlu so stiske koristile, saj se je še bolj zanašal na Jehova. (2. Korinčanom 1:8–10) Ali dovolimo, da trpljenje na nas dobro vpliva?

Vedno zaupajmo Jehovu

21. Kaj se zgodi, ko Bog osramoti prevzetne?

²¹ Božja beseda nam daje trden temelj za to, da zaupamo Jehovu. (Psalm 119:73–80) Če zares zaupamo našemu Stvarniku, nimamo razloga, da bi nas bilo sram. Toda zaradi tega, kar počnejo drugi, potrebujemo tolažbo in morda molimo: »Osramoté se naj prevzetniki.« (Psalm 119:76–78) In kadar Jehova takšne osramoti, razkrinka njihovo zlobno ravnanje in posveti svoje sveto ime. Lahko smo prepričani,  da tisti, ki preganjajo Božje ljudstvo, zares ne bodo ničesar pridobili. Tako denimo niso in tudi nikoli ne bodo zatrli Jehovovih prič, ki iz vsega srca zaupajo Bogu. (Pregovori 3:5, 6)

22. V kakšnem smislu je bil psalmist kakor ‚meh v dimu‘?

²² Božja beseda nam med preganjanjem krepi zaupanje v Boga. (Psalm 119:81–88) Ker so psalmista preganjali prevzetneži, se je počutil kakor ‚meh v dimu‘. (Psalm 119:83, 86) V biblijskih časih so v mehovih, posodah iz živalskih kož, shranjevali vodo, vino in druge tekočine. Če jih niso uporabljali in so v zadimnjeni sobi viseli ob ognju, so se lahko skrčili. Ali se kdaj zaradi stiske ali preganjanja počutite kakor ‚meh v dimu‘? Če se, zaupajte Jehovu in molite: »Po milosti svoji me oživi, in hranil bom pričevanja [opomine] tvojih ust.« (Psalm 119:88)

23. Kaj smo pregledali v obnovi Psalma 119:1–88 in kaj bi se lahko vprašali, medtem ko se že veselimo preučevanja Psalma 119:89–176?

²³ Do zdaj smo pregledali prvo polovico 119. psalma. Videli smo, da je Jehova srčno dobrotljiv do svojih služabnikov, ker ti zaupajo v njegovo besedo ter so jim njegovi opomini, postave, zapovedi in zakoni v veselje. (Psalm 119:16, 47, 64, 70, 77, 88) Veseli ga, da so tisti, ki so mu predani, oprezni v skladu z njegovo besedo. (Psalm 119:9, 17, 41, 42) Medtem ko se že veselite nadaljnjega preučevanja tega spodbudnega psalma, se lahko vprašate: ‚Ali Jehovova beseda zares razsvetljuje mojo stezo?‘

[Podčrtni opombi]

Kako bi odgovorili?

• Od česa je odvisna prava sreča?

• Kako nas Jehovova beseda ohranja duhovno čiste?

• Kako nas Božja beseda opogumlja in tolaži?

• Zakaj naj bi verovali Jehovu in njegovi besedi?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 11]

Ruta, Rahaba in mladi Hebrejci, ki so bili izgnani v Babilon, ‚so bili oprezni v skladu z Božjo besedo‘

[Slika na strani 12]

Pavel je pogumno ‚govoril o Božjih [opominih] pred kralji‘