Kako doseči, da bo vsak dan nekaj štel

»UČI nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro.« (Psalm 90:12) To je v svoji ponižni molitvi prosil biblijski pisec Mojzes. Za kaj natanko pa je prosil? Ali bi tudi mi morali s strahospoštovanjem prositi za kaj podobnega?

Mojzes je v 10. vrstici tarnal nad kratkostjo človekovega življenja. Ob neki drugi priložnosti pa je zapisal naslednjo Jobovo izjavo: »Človek, rojen iz žene, je kratkih dni in dosita ima nadlog.« (Job 14:1) Očitno je torej, da se je Mojzes boleče zavedal minljivosti človekovega nepopolnega življenja. Zato je na sleherni dan življenja gledal kot na dragocen dar. Mojzes je na Boga naslovil prošnjo, v kateri je izrazil željo, da bi dni, ki so mu še preostali, preživel modro in po volji svojemu Stvarniku. Ali ne bi bilo prav, da bi si tudi mi prizadevali svoje dni preživeti smiselno? Če hočemo že zdaj doseči Božje priznanje, potem se bomo v tem prav gotovo trudili.

Mojzesa in Joba pa je motiviralo še nekaj in to bi moralo motivirati tudi nas. Ta bogovdana moža sta se veselila nagrade, ki ju je čakala v prihodnosti – življenja na zemlji v boljših razmerah. (Job 14:14, 15; Hebrejcem 11:26) Takrat pa nikogar pri njegovih dobrih delih ne bo ustavila smrt. Naš Stvarnik zvestim namenja, da bodo večno živeli v raju na zemlji. (Izaija 65:21–24; Razodetje 21:3, 4) To si lahko obetate tudi vi, če boste ‚šteli svoje dni tako, da si boste pridobili modro srce‘.