Poudarki Druge Samuelove knjige
Jehovova beseda je živa
Poudarki Druge Samuelove knjige
ALI moramo biti Jehovu popolnoma poslušni, če želimo priznavati njegovo vrhovnost? Ali značajen človek vedno počne to, kar je v Božjih očeh prav? Kakšen posameznik je pravemu Bogu »po srcu«? (1. Samuelova 13:14) Na ta vprašanja zadovoljivo odgovarja Druga Samuelova knjiga.
Drugo Samuelovo knjigo sta napisala Gad in Natan, preroka, ki sta tesno sodelovala s starodavnim izraelskim kraljem Davidom. * Knjiga, ki je bila dokončana proti koncu Davidovega 40-letnega kraljevanja, in sicer okoli leta 1040 pr. n. št., prvenstveno govori o Davidu in njegovem odnosu z Jehovom. Ta vznemirljiva pripoved poroča, kako narod, ki se zaradi spora razdvoji, pod pogumnim kraljem postane uspešno združeno kraljestvo. Iz te presunljive drame kar vrejo močno izražena človeška čustva.
DAVID ‚BOLJ IN BOLJ NAPREDUJE‘
David z odzivom na novico o Savlovi in Jonatanovi smrti odkrije svoja čustva do njiju in do Jehova. V Hebronu ga Judov rod postavi za svojega kralja. Preostalemu Izraelu kraljuje Savlov sin Isboset. David ‚bolj in bolj napreduje‘, in čez kakih sedem let in pol je postavljen za kralja čez ves Izrael. (2. Samuelova 5:10)
David Jebusejcem odvzame Jeruzalem in ga naredi za prestolnico svojega kraljestva. Njegov prvi poskus, da skrinjo zaveze premesti v Jeruzalem, se sprevrže v katastrofo. Toda drugič mu uspe, zato od veselja kar zapleše. Jehova z njim sklene zavezo za kraljestvo. David premaga svoje sovražnike, saj ga Bog še naprej podpira.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
2:18 – Zakaj so Joab in njegova brata označeni kot trije sinovi svoje matere Zervije? V Hebrejskih spisih se je rodovnik ponavadi pisal po očetu. Zervijin mož je morda prezgodaj umrl ali pa je mogoče veljal za neprimernega, da bi ga omenili v Svetih spisih. Možno je, da je bila Zervija omenjena zato, ker je bila Davidova sestra oziroma polsestra. (1. letopisov 2:15, 16) Oče teh treh bratov je omenjen samo enkrat v povezavi s svojim grobom v Betlehemu. (2. Samuelova 2:32)
3:29 – Kaj je mišljeno z izrazom, naj ne zmanjka takih, ki »sučejo vreteno« (SSP)? S tkanjem oblačil so se običajno ukvarjale ženske. Ta vrstica se potemtakem morda nanaša na može, ki niso bili sposobni za dejavnosti, kot je denimo vojskovanje, in so se zato morali lotiti dela, ki ga je običajno opravljala ženska.
5:1, 2 – Koliko časa po umoru Isboseta je David zakraljeval nad vsem Izraelom? Kot kaže je razumno skleniti, da je Isboset začel svoje dvoletno kraljevanje kmalu po Savlovi smrti, približno takrat, ko je David začel kraljevati v Hebronu. David je od tam vladal Judovemu rodu sedem let in pol. Kmalu zatem, ko je zakraljeval nad vsem Izraelom, je svojo prestolnico preselil v Jeruzalem. Torej je od Isbosetove smrti do tega, ko je David zakraljeval nad vsem Izraelom, minilo kakih pet let. (2. Samuelova 2:3, 4, 8–11; 5:4, 5)
8:2 – Koliko Moabcev je bilo pobitih po tem, ko so se bojevali z Izraelci? Številko lahko morda bolje določimo z merjenjem kakor pa s štetjem. Videti je, da je David ukazal, naj se Moabci drug poleg drugega uležejo na tla in tako naredijo vrsto. Nato je vrsto zmeril z vrvjo. Očitno je dve zmerjeni vrvi, kar je dve tretjini Moabcev, usmrtil, eno zmerjeno vrv oziroma eno tretjino pa je ohranil pri življenju.
Pouk za nas:
2:1; 5:19, 23. Preden se je David preselil v Hebron, je o tem povprašal Jehova, in enako je storil, preden je napadel svoje sovražnike. Tudi mi bi morali iskati Jehovovo vodstvo, preden sprejmemo odločitve, ki vplivajo na našo duhovnost.
3:26–30. Maščevanje ne prinese nič dobrega. (Rimljanom 12:17–19)
3:31–34; 4:9–12. David je vreden posnemanja v tem, da ni bil maščevalen in sovražen.
5:12. Nikoli ne bi smeli pozabiti, da nas Jehova šola o svojih poteh in da je naredil vse potrebno, da bi z njim lahko bili v dobrem odnosu.
6:1–7. Čeprav je imel David dobre namene, pa je s tem, ko je skrinjo zaveze skušal prenesti z vozom, kršil Božjo zapoved, kar se je sprevrglo v neuspeh. (2. Mojzesova 25:13, 14; 4. Mojzesova 4:15, 19; 7:7–9) Tudi to, da je Uza pridržal skrinjo zaveze, kaže, da se niti ob dobrih namenih Božje zahteve ne spreminjajo.
6:8, 9. V težavnih okoliščinah je David najprej postal jezen, potem pa prestrašen – morda je celo Jehova krivil za tragedijo. Paziti moramo, da ne krivimo Jehova za težave, ki so nastale zaradi tega, ker se ne menimo za njegove zapovedi.
7:18, 22, 23, 26. Davidova ponižnost, njegova izključna vdanost Jehovu in skrb za poveličevanje Božjega imena so lastnosti, ki so vredne posnemanja.
8:2. Prerokba, ki je bila izrečena kakih 400 let prej, se je izpolnila. (4. Mojzesova 24:17) Jehovova beseda se vedno uresniči.
9:1, 6, 7. David je izpolnil svojo obljubo. Tudi mi se moramo truditi, da držimo svojo besedo.
JEHOVA NA SVOJEGA MAZILJENCA ZGRNE NESREČO
»Hočem obuditi nesrečo zoper tebe iz hiše tvoje,« pravi Jehova Davidu, »in vzamem žene tvoje tebi pred očmi in jih dam bližnjemu tvojemu, da bo spal pri ženah tvojih pri svetlem solncu.« (2. Samuelova 12:11) Zakaj takšna sodba? Zaradi Davidovega greha z Batsebo. Čeprav se David pokesa in mu je odpuščeno, pa se posledicam svojega greha ne more ogniti.
Najprej otrok, ki ga rodi Batseba, umre. Nato Davidovo hčer Tamaro, ki je še devica, posili njen polbrat Amnon. Iz maščevanja ga umori njen brat Absalom. Ta se zaroti proti lastnemu očetu in se razglasi za kralja v Hebronu. David je prisiljen zbežati iz Jeruzalema. Absalom ima spolne odnose z desetimi priležnicami svojega očeta, ki so ostale, da bi skrbele za hišo. David spet začne kraljevati šele po umoru Absaloma. Upor Benjaminca Seba se konča z njegovo smrtjo.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
14:7 – Kaj pomeni izraz ‚iskra mojega oglja‘ (NW)? Iskra počasi gorečega oglja označuje živeče potomstvo.
19:29 – Zakaj se je David na Mefibosetovo pojasnilo odzval tako, kot se je? David je ob poslušanju Mefiboseta verjetno dojel, da je naredil napako, ko je Zibu verjel kar na besedo. (2. Samuelova 16:1–4; 19:24–28) Najbrž ga je to ujezilo in glede tega ni želel slišati ničesar več.
Pouk za nas:
11:2–15. Odkrita pripoved o Davidovih napakah je dokaz, da je Biblija navdihnjena Božja Beseda.
11:16–27. Ko se resno pregrešimo, tega ne bi smeli tajiti, kakor je to storil David. Svoj greh bi morali priznati Jehovu in poiskati pomoč pri občinskih starešinah. (Pregovori 28:13; Jakob 5:13–16)
12:1–14. Natan je lep zgled postavljenim starešinam v občini. Tistim, ki so grešili, naj bi pomagali, da se popravijo. Starešine morajo to odgovornost opravljati vešče.
12:15–23. David je imel pravilen pogled na to, kar se mu je zgodilo, zato se je na nesrečo lahko tudi ustrezno odzval.
15:12; 16:15, 21, 23. Ko je bilo videti, da bo krono prevzel Absalom, je odličen svetovalec Ahitofel zaradi ponosa in častihlepnosti postal izdajalec. Za posameznika se lahko to, da je pameten, a ni ponižen in zvestovdan, izkaže za past.
19:24, 30. Mefiboset je bil Davidu resnično hvaležen za njegovo srčno dobrotljivost. Voljno se je podredil kraljevi odločitvi glede Ziba. Cenjenje Jehova in njegove organizacije bi nas moralo spodbuditi, da smo pokorni.
20:21, 22. Modrost enega človeka lahko prepreči nesrečo mnogih. (Propovednik 9:14, 15)
NAJ »PADEMO V ROKO GOSPODOVO«
Tri leta vlada lakota, in to zaradi krivde za kri, ki jo je prelil Savel, ko je pomoril Gibeonce. (Jozue 9:15) Da bi se Gibeonci maščevali za prelito kri, zahtevajo sedem Savlovih sinov, da bi jih usmrtili. David jim jih izroči, suša pa se konča z nalivom. Štirje filistejski velikani ‚padejo po roki Davidovi in po roki njegovih služabnikov‘. (2. Samuelova 21:22)
David stori resen greh, ko naroči nezakonit popis prebivalstva. Pokesa se in si izbere to, da pade »v roko GOSPODOVO«. (2. Samuelova 24:14) Zaradi tega 70.000 ljudi umre od kuge. David upošteva Jehovovo zapoved in nadloga se ustavi.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
21:8 – Zakaj piše, da je imela Savlova hči Mihala pet sinov, ko pa Druga Samuelova knjiga 6:23 pravi, da je umrla brez otrok? Najpogostejše pojasnilo je, da so bili to sinovi Mihaline sestre Merabe, ki je bila poročena z Adrielom. Verjetno je Meraba umrla prezgodaj, tako da je dečke vzgojila Mihala, ki ni imela otrok.
21:9, 10 – Kako dolgo je Ricpa ponoči stražila svoja dva sinova in pet Savlovih vnukov, ki so jih umorili Gibeonci? Teh sedem so obesili ‚v prvih dneh žetve‘ – to je marca ali aprila. Trupla so na hribu ostala nezaščitena. Ricpa je sedem trupel stražila podnevi in ponoči, dokler ni Jehova s tem, da je končal sušo, pokazal, da se je njegova jeza polegla. Zelo malo verjetno je, da je pred oktobrom, ko se konča žetev, prišlo do velikega naliva. Zato je Ricpa morda stražila kakih pet ali šest mesecev. Nato je David dal kosti teh mož pokopati.
24:1 – Zakaj je bilo to, da je David popisal prebivalstvo, resen greh? Popis prebivalstva sam po sebi v postavi ni bil prepovedan. (4. Mojzesova 1:1–3; 26:1–4) V Bibliji ne piše, s kakšnim namenom se je David lotil popisa. Vendar je v Prvi knjigi letopisov 21:1 nakazano, da ga je na to navedel Satan. Kakor koli, Davidov vojaški poveljnik Joab je vedel, da je Davidova odločitev glede popisa prebivalstva napačna, zato ga je skušal od tega odvrniti.
Pouk za nas:
22:2–51. Kako čudovito Davidova pesem prikaže Jehova kot pravega Boga, ki je vreden, da mu popolnoma zaupamo!
23:15–17. David je tako močno spoštoval Božji zakon glede življenja in krvi, da ob tej priložnosti ni hotel početi niti tega, kar bi samo nakazovalo na kršitev zakona. Tudi mi bi morali podobno gledati na vse Božje zapovedi.
24:10. Davida je njegova vest spodbudila, da se je pokesal. Ali je tudi naša vest dovolj občutljiva, da se enako odzovemo?
24:14. David je dobro vedel, da je Jehova veliko bolj usmiljen od ljudi. Ali smo tudi mi o tem prepričani?
24:17. Davidu je bilo žal, da je zaradi njegovega greha moral trpeti ves narod. Skesani grešnik bi moral obžalovati sramoto, ki jo je zaradi svojega početja morda nakopal občini.
Tudi mi smo lahko ‚GOSPODU po srcu‘
Drugi izraelski kralj se je izkazal, da je Jehovu »po srcu«. (1. Samuelova 13:14) David ni nikoli podvomil o Jehovovih pravičnih merilih in nikoli ni želel živeti neodvisno od Boga. Vsakič, ko je grešil, je priznal svoj greh, sprejel discipliniranje in popravil svoje ravnanje. Bil je značajen mož. Mar ni modro, da ga posnemamo, še posebej, kadar se v čem pregrešimo?
Davidova življenjska zgodba živo ponazarja, da priznavati Jehovovo vrhovnost pomeni sprejemati njegova merila za to, kaj je dobro in kaj slabo, ter jih kot značajni ljudje tudi udejanjati. To nam lahko uspe. Kako hvaležni smo lahko za pouk, ki ga dobimo iz Druge Samuelove knjige! Navdihnjeno sporočilo na straneh te knjige je prav zares živo in ima močan vpliv. (Hebrejcem 4:12)
[Podčrtna opomba]
^ odst. 2 Čeprav Samuel ni sodeloval pri pisanju knjige, pa ta nosi njegovo ime zato, ker sta bili v hebrejskem kanonu obe Samuelovi knjigi na začetku en sam zvitek. Samuel je napisal večino Prve Samuelove knjige.
[Slika na strani 16]
David ni nikoli pozabil, kdo ga je postavil za kralja. To mu je pomagalo, da je ostal ponižen.
[Slika na strani 18]
»Hočem obuditi nesrečo zoper tebe iz hiše tvoje.«
Batseba
Tamara
Amnon