Spoznavajmo Jehovove poti

»Pokaži [mi] pot svojo, da te spoznam.« (2. MOJZESOVA 33:13)

1., 2. a) Zakaj je Mojzes ravnal, tako kot je, ko je videl Egipčana pretepati Hebrejca? b) Česa se je moral Mojzes naučiti, da bi postal primeren za Jehovovo službo?

MOJZES je odraščal na faraonovem dvoru, kjer so ga poučevali o modrosti, ki je bila med visokimi egiptovskimi dostojanstveniki zelo cenjena. Toda zavedal se je, da ni Egipčan. Rodil se je namreč hebrejskim staršem. Ko je dopolnil 40 let, je šel pogledat, kako se godi njegovim bratom, Izraelovim sinovom. Opazil je Egipčana, ki je pretepal enega od Hebrejcev, in ob tem ni ostal ravnodušen. Egipčana je ubil. Odločil se je postaviti na stran Jehovovega ljudstva in mislil, da ga Jehova uporablja za rešitev njegovih bratov. (Apostolska dela 7:21–25; Hebrejcem 11:24, 25) Ko se je o tem dogodku razvedelo, je egipčanski dvor nanj pričel gledati kot na izobčenca. Moral je zbežati, da si je rešil življenje. (2. Mojzesova 2:11–15) Če naj bi Bog Jehova uporabljal Mojzesa, se je ta moral bolje seznaniti z njegovimi potmi. Se bo Mojzes pripravljen učiti? (Psalm 25:9)

² Mojzes je bil naslednjih 40 let izgnanec in pastir. Vendar ni dovolil, da bi zaradi hebrejskih bratov, ki ga očitno niso spoštovali, postal zagrenjen. Temu, kar je Bog dopustil, se je uklonil. Čeprav je minilo mnogo let, ne da bi prejel kakršno koli vidno priznanje, je dovolil, da ga Jehova oblikuje. Pozneje je pod vodstvom Božjega svetega duha, in ne ker bi sam o sebi tako mislil, napisal: »Bil pa je ta mož, Mojzes, zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji.« (4. Mojzesova 12:3) Jehova je uporabljal Mojzesa na izredne načine. Če si tudi mi prizadevamo biti krotki, nas bo Jehova blagoslovil. (Zefanija 2:3)

Mojzes dobi nalogo

3., 4. a) Katero nalogo je Jehova dal Mojzesu? b) Kako vse je Mojzesa podprl?

³ Nekega dne je na Sinajskem polotoku blizu gore Horeb z Mojzesom spregovoril angel, ki je zastopal Jehova. Rekel mu je: »Videl sem, videl stisko ljudstva svojega, ki je v Egiptu, in njih vpitje pred njih priganjači sem slišal, kajti jaz poznam bolečine njegove. In stopil sem doli, da ga otmem iz rok Egipčanov in odpeljem iz one dežele v dobro in prostrano deželo, v deželo, v kateri teče mleko in med.« (2. Mojzesova 3:2, 7, 8) V zvezi s tem je imel Bog Jehova za Mojzesa delo, vendar ga je bilo treba opraviti na Njegov način.

⁴ Jehovov angel je nadalje rekel: »Pojdi, da te pošljem k Faraonu, in popelji moje ljudstvo, sinove Izraelove, iz Egipta.« Mojzes je omahoval. Ni se čutil dovolj sposobnega in sam tudi res ni bil. Toda Jehova mu je zagotovil: »Jaz bodem s teboj.« (2. Mojzesova 3:10–12) Jehova je dal Mojzesu moč, da je delal čudežna znamenja, s katerimi je lahko dokazal, da ga je resnično poslal Bog. Z njim naj bi šel tudi njegov brat Aron, da bi govoril namesto njega. Poleg tega je Jehova Mojzesu zagotovil, da ju bo poučil o tem, kaj naj rečeta in storita. (2. Mojzesova 4:1–17) Ali je Mojzes to nalogo zvesto izpolnil?

5. Zakaj je bilo vedenje Izraelcev za Mojzesa izziv?

⁵ Izraelski starešine so Mojzesu in Aronu sprva verjeli. (2. Mojzesova 4:29–31) Kmalu pa so ju »nadzorniki sinov Izraelovih« obtožili, da je zaradi njiju postal njihov »duh smrdljiv« pred faraonom in njegovimi služabniki.  (2. Mojzesova 5:19–21; 6:9) Ko so Izraelci zapuščali Egipt, so se močno prestrašili, ko so opazili, da jih zasledujejo egiptovski bojni vozovi. Pred njimi se je razprostiralo Rdeče morje, za petami pa so jim bili bojni vozovi, zato so se čutili ujete in so za to krivili Mojzesa. Kako bi se odzvali vi? Čeprav Izraelci niso imeli ladij, je Mojzes po Jehovovem navodilu spodbudil ljudstvo, naj se pripravi na odhod. Nato je Bog razdelil vode Rdečega morja in morsko dno se je posušilo, tako da so lahko Izraelci šli na drugo stran. (2. Mojzesova 14:1–22)

Sporno vprašanje, pomembnejše od rešitve

6. Kaj je Jehova poudaril, ko je dal Mojzesu nalogo?

⁶ Jehova je takrat, ko je dal Mojzesu nalogo, poudaril pomembnost svojega imena. Spoštovati to ime in Tistega, ki ga to ime predstavlja, je bilo bistvenega pomena. Ko je Mojzes vprašal Jehova, kako mu je ime, mu je ta odgovoril: »Izkazoval se bom, kakršnega se bom izkazoval.« (NW) Jehova mu je zatem naročil, naj Izraelovim sinovom reče: »GOSPOD [Jehova, NW], Bog očetov vaših, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov, me je poslal k vam.« Nato je dodal: »To je moje ime vekomaj in to je spomin moj od roda do roda.« (2. Mojzesova 3:13–15) Bog je po imenu Jehova še vedno poznan svojim služabnikom povsod po svetu. (Izaija 12:4, 5; 43:10–12)

7. K čemu je Bog kljub faraonovi ošabnosti spodbujal Mojzesa?

⁷ Mojzes in Aron sta faraonu posredovala sporočilo v Jehovovem imenu. Toda faraon je ošabno odvrnil: »Kdo je GOSPOD [Jehova, NW], čigar glas naj poslušam, da izpustim Izraela? Ne poznam GOSPODA [Jehova, NW], tudi Izraela ne bom pustil.« (2. Mojzesova 5:1, 2) Faraon je bil trdosrčen in zahrbten, toda Jehova je Mojzesa kljub temu spodbujal, naj se s sporočili vrača k njemu znova in znova. (2. Mojzesova 7:14–16, 20–23; 8:1, 2, 20) Mojzes je lahko opazil, da je faraon razdražen. Ali bo od tega, da gre spet k njemu, sploh kakšna korist? Izraelci so močno hrepeneli po odrešitvi. Faraon pa je nepopustljivo vztrajal pri svojem. Kaj bi storili vi?

8. Kaj dobrega je prineslo Jehovovo ravnanje v zvezi s faraonom in kako naj bi ti dogodki vplivali na nas?

⁸ Mojzes je faraonu znova sporočil Božje besede. Dejal je: »Tako pravi GOSPOD [Jehova, NW], Bog Hebrejcev: Izpusti ljudstvo moje, da mi služi!« Bog je tudi rekel: »Zdaj sem že iztegnil roko svojo, in ko bi bil s kugo udaril tebe in ljudstvo tvoje, bi bil iztrebljen z zemlje. Ali zaradi tega sem te ohranil, da ti pokažem svojo moč ter da se razglasi ime moje po vsej zemlji.« (2. Mojzesova 9:13–16, poudarili mi.) Jehova se je s tem, kako bo opravil s trdosrčnim faraonom, namenil pokazati svojo moč tako, da bodo opozorjeni vsi, ki mu kljubujejo. Med te je spadal tudi Satan Hudič, ki ga je Jezus Kristus pozneje imenoval »vladar tega sveta«. (Janez 14:30; Rimljanom 9:17–24) Kakor je Jehova napovedal, se je njegovo ime razglasilo povsod po zemlji. Zaradi njegove potrpežljivosti so se  rešili Izraelci in tudi veliko drugih ljudi, ki so se jim pridružili pri čaščenju. (2. Mojzesova 9:20, 21; 12:37, 38) Od te razglasitve Jehovovega imena so imeli odtlej korist še nadaljnji milijoni ljudi, ki so sprejeli pravo čaščenje.

Ravnanje s težavnim ljudstvom

9. S čim so Mojzesovi sonarodnjaki pokazali, kako zelo malo spoštujejo Jehova?

⁹ Hebrejci so poznali Božje ime. Mojzes ga je uporabljal, ko jim je govoril, toda oni niso vselej primerno spoštovali tistega, ki mu to ime pripada. Kaj se je denimo zgodilo kmalu po čudežni rešitvi iz Egipta, ko niso takoj našli pitne vode? Godrnjali so nad Mojzesom. Zatem so se pritoževali čez hrano. Mojzes jih je opozoril, da ne godrnjajo samo proti njemu in Aronu, temveč tudi proti Jehovu. (2. Mojzesova 15:22–24; 16:2–12) Ob vznožju gore Sinaj jim je Jehova ob prikazih nadnaravne moči dal Postavo. Vendar so ljudje postali neposlušni in si za čaščenje naredili zlato tele ter trdili, da imajo »praznik GOSPODU [Jehovu, NW]«. (2. Mojzesova 32:1–9)

10. Zakaj Mojzesova prošnja, zapisana v Drugi Mojzesovi knjigi 33:13, še posebej zanima današnje krščanske nadzornike?

¹⁰ Kako naj bi Mojzes ravnal z ljudstvom, ki ga je sam Jehova opisal kot trdovratnega? Mojzes je Jehova rotil: »Če sem našel milost v tvojih očeh, mi pokaži pot svojo, da te spoznam in vem, čemu najdem milost v tvojih očeh.« (2. Mojzesova 33:13) Krščanski nadzorniki, ki skrbijo za Jehovove priče danes, pasejo čredo, ki je mnogo ponižnejša. Pa vendar podobno molijo: »Pota svoja mi kaži, GOSPOD, steze svoje me uči.« (Psalm 25:4) Zaradi poznavanja Jehovovih poti se lahko z različnimi okoliščinami spoprijemajo v skladu z Božjo Besedo in Njegovo osebnostjo.

Kaj Jehova pričakuje od svojega ljudstva

11. Katere smernice je Jehova priskrbel Mojzesu in zakaj zanimajo tudi nas?

¹¹ Na gori Sinaj je Jehova ustno razodel, kaj pričakuje od svojega ljudstva. Pozneje je dal Mojzesu dve plošči z Desetimi zapovedmi v pisni obliki. Ko je Mojzes prišel z gore in videl, da Izraelci častijo ulito tele, je v jezi vrgel plošči na tla, da sta se razbili. Jehova mu je ponovno napisal Deset zapovedi, tokrat na plošči, ki ju je izsekal Mojzes. (2. Mojzesova 32:19; 34:1) Te zapovedi se od takrat, ko so bile prvič dane, niso spremenile. Mojzes naj bi ravnal v skladu z njimi. Bog je prav tako na izreden način Mojzesu razodel svojo osebnost in mu s tem pokazal, kako naj se vede kot njegov predstavnik. Kristjani nismo pod mojzesovsko postavo, toda zapovedi, ki jih je Jehova dal Mojzesu, vsebujejo mnoga temeljna načela, ki se niso spremenila in še vedno veljajo za vse Jehovove častilce. (Rimljanom 6:14; 13:8–10) Preglejmo nekatera od njih.

12. Kako naj bi na Izraelce vplivalo dejstvo, da Jehova pričakuje izključno vdanost?

¹² Bodimo vdani samo Jehovu. Jehova je pred vsem izraelskim narodom dejal, da pričakuje »izključno vdanost« (NW). (2. Mojzesova 20:2–5) Izraelci so videli obilo dokazov za to, da je Jehova pravi Bog. (5. Mojzesova 4:33–35) Jehova je jasno dejal, da ne glede na to, kaj počnejo drugi narodi, med svojim ljudstvom ne bo dopuščal nobene oblike malikovalstva ali spiritizma. Vdani naj mu ne bi bili samo formalno. Jehova naj bi vsi ljubili iz vsega svojega srca, vse svoje duše in vse svoje moči. (5. Mojzesova 6:5, 6) To naj bi odsevali tudi v svojem govorjenju in vedenju – torej v vseh vidikih življenja. (3. Mojzesova 20:27; 24:15, 16; 26:1) Podobno je tudi Jezus Kristus jasno povedal, da Jehova pričakuje izključno vdanost. (Marko 12:28–30; Luka 4:8)

13. Zakaj so Izraelci dolgovali Bogu popolno poslušnost in kaj naj bi nas motiviralo, da bi ga ubogali? (Propovednik 12:13)

 ¹³ Povsem ubogajmo Jehovove zapovedi. Izraelski narod je bilo treba spominjati, da so ob sklenitvi zaveznega odnosa z Jehovom prisegli, da ga bodo v vsem ubogali. Imeli so veliko osebne svobode, toda glede tistega, o čemer je Jehova dal zapovedi, so morali biti povsem poslušni. S takšnim ravnanjem bi dokazovali svojo ljubezen do Boga, hkrati pa bi to njim in njihovim potomcem koristilo, saj so bile vse Jehovove zapovedi njim v dobro. (2. Mojzesova 19:5–8; 5. Mojzesova 5:27–33; 11:22, 23)

14. S čim je Bog Izraelcem poudaril pomembnost tega, da dajejo prednost duhovnim stvarem?

¹⁴ Na prvo mesto dajmo duhovne stvari. Izraelski narod ni smel dopustiti, da bi skrb za telesne potrebe izrinila duhovne dejavnosti. Njihovo življenje se naj ne bi vrtelo samo okoli vsakdanjih reči. Jehova je določil čas v tednu, ki ga je označil za svetega, in ta čas naj bi namenili samo dejavnostim, ki so bile povezane s čaščenjem pravega Boga. (2. Mojzesova 35:1–3; 4. Mojzesova 15:32–36) Poleg tega so si vsako leto vzeli čas še za točno določena sveta zborovanja. (3. Mojzesova 23:4–44) Takrat so se imeli priložnost pogovarjati o Jehovovih mogočnih delih, se spominjati njegovih poti in se mu za vso njegovo dobroto zahvaljevati. Ko so ljudje izražali svojo vdanost Jehovu, jim je to pomagalo hoditi po njegovih poteh, rasla pa sta tudi njihovo strahospoštovanje in ljubezen do njega. (5. Mojzesova 10:12, 13) Dobra načela, ki so zajeta v teh navodilih, koristijo tudi današnjim Jehovovim služabnikom. (Hebrejcem 10:24, 25)

Poznavanje in cenjenje Jehovovih lastnosti

15. a) Kako je Mojzesu koristilo, da je poznal in cenil Jehovove lastnosti? b) Katera vprašanja nam lahko pomagajo pri poglobljenem premišljevanju o vsaki Jehovovi lastnosti?

¹⁵ Mojzesu je pri ravnanju z ljudstvom pomagalo tudi to, da je poznal in cenil Jehovove lastnosti. V Drugi Mojzesovi knjigi 34:5–7 je napisano, da je Bog šel mimo Mojzesa in objavil: »GOSPOD, GOSPOD, Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv [milosten, NW], počasen za jezo in obilen v milosti in resnici, ki hrani milost tisočim, ki odpušča krivico in prestopek in greh, ki pa krivega nikakor ne šteje za nedolžnega, ki obiskuje očetov krivico nad sinovi in vnuki, nad tretjim in četrtim pokolenjem.« Vzemimo si čas in poglobljeno razmislimo o teh besedah. Vprašajmo se: ‚Kaj vsaka posamezna lastnost pomeni? Kako jo je Jehova pokazal? Kako jo lahko posnemajo krščanski nadzorniki? Kako naj bi ta lastnost vplivala na ravnanje vsakogar med nami?‘ Preglejmo samo nekaj primerov.

16. Kako lahko še bolj spoznamo in cenimo Božje usmiljenje in zakaj je to pomembno?

¹⁶ Jehova je »poln usmiljenja in milosten«. Zakaj ne bi pogledali, če imate priročnik  Insight on the Scriptures, kaj v njem piše o usmiljenju? O tem pa lahko raziščete tudi s pomočjo Watchtowerjevega kazala publikacij ali z računalniškim programom Watchtower Library (na zgoščenki). * S konkordanco poiščite svetopisemske stavke, ki se nanašajo na usmiljenje. Opazili boste, da Jehova usmiljenja ne kaže le s tem, da včasih izreče milejšo kazen, temveč tudi tako, da je nežno sočuten. Usmiljenje ga spodbuja, da ukrepa in svojemu ljudstvu priskrbi olajšanje. Ko so na primer Izraelci potovali v Obljubljeno deželo, je Bog zanje skrbel telesno in duhovno. (5. Mojzesova 1:30–33; 8:4) Ko so delali napake, jim je usmiljeno odpuščal. Do svojega staroveškega ljudstva je bil usmiljen. Koliko bolj naj bi njegovi današnji služabniki usmiljeno ravnali drug z drugim! (Matej 9:13; 18:21–35)

17. Kako lahko to, da poznamo Jehovovo milost, prispeva k pravemu čaščenju?

¹⁷ Jehovovo usmiljenje spremlja tudi milost. Če imate slovar, si preberite, kaj v njem piše pod besedo »milost«. Primerjajte to s svetopisemskimi odlomki, v katerih je s to lastnostjo opisan Jehova. Biblija pokaže, da Jehovova milost zajema tudi ljubečo skrb za tiste, ki so med njegovim ljudstvom v stiski. (2. Mojzesova 22:26, 27) V vsaki deželi se lahko zgodi, da se tujci, pa tudi drugi ljudje, znajdejo v stiski. Ko je Jehova svoje ljudstvo učil, naj bodo nepristranski in do takšnih ljudi prijazni, jih je spomnil, da so bili nekoč, ko so bili v Egiptu, tudi sami tujci. (5. Mojzesova 24:17–22) Kako pa je z nami, današnjimi Božjimi služabniki? Milost, ki si jo izkazujemo, nas povezuje, hkrati pa k čaščenju Jehova priteguje druge ljudi. (Apostolska dela 10:34, 35; Razodetje 7:9, 10)

18. Kaj se naučimo iz omejitev, ki jih je Jehova dal Izraelcem glede ljudi drugih narodov?

¹⁸ Prijazna skrb Izraelcev do ljudi drugih narodov pa naj ne bi zasenčila njihove ljubezni do Jehova in njegovih moralnih meril. Izraelcem je bilo zato naročeno, naj ne posnemajo ravnanja okoliških narodov, ne sprejmejo njihovih verskih običajev in nemoralnega življenjskega sloga. (2. Mojzesova 34:11–16; 5. Mojzesova 7:1–4) To velja tudi za nas danes. Biti moramo sveti, kakor je svet naš Bog Jehova. (1. Petrovo 1:15, 16)

19. Pred čim je lahko Jehovovo ljudstvo obvarovano, če razume Jehovov pogled na greh?

¹⁹ Da bi Mojzes razumel Jehovove poti, mu je Jehova pojasnil, da greha ne odobrava,  vendar pa je počasen za jezo. Ljudem daje čas, da spoznajo, kaj od njih pričakuje, in da po tem uskladijo svoje življenje. Ko se pokesajo, jim greh odpusti, toda ob hujših prestopkih ne odtegne zaslužene kazni. Mojzesa je opozoril, da bodo lahko Izraelci s svojim ravnanjem dobro ali slabo vplivali tudi na prihodnje rodove. Če Božje ljudstvo pozna Jehovove poti in jih ceni, ga to lahko obvaruje pred tem, da bi Boga krivili za razmere, ki so posledica njihovega lastnega ravnanja, ali pa da bi sklenili, da je počasen.

20. Kaj nam lahko pomaga, da bomo prav ravnali s soverniki in z ljudmi, s katerimi se pogovarjamo na oznanjevanju? (Psalm 86:11)

²⁰ Če želite bolje spoznati Jehova in njegove poti, še naprej raziskujte in ob branju Biblije poglobljeno premišljujte. Skrbno preiščite različne osupljive vidike Jehovove osebnosti. Ob molitvi razmišljajte, kako bi lahko posnemali Boga in svoje življenje še bolj uskladili z njegovim namenom. Tako se boste lažje obvarovali pasti, prav boste ravnali s soverniki pa tudi drugim pomagali, da bodo spoznali in vzljubili našega veličastnega Boga.

[Podčrtna opomba]

Kaj ste se naučili?

• Zakaj je bilo pomembno, da je bil Mojzes krotek, in zakaj je nujno, da smo takšni tudi mi?

• Kaj dobrega se je doseglo s tem, da je faraon večkrat slišal Jehovovo besedo?

• Navedite nekaj izrednih načel, o katerih je bil poučen Mojzes in veljajo tudi za nas danes.

• Kako lahko še bolje spoznamo Jehovove lastnosti?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 21]

Mojzes je faraonu zvesto sporočil Jehovove besede

[Slika na strani 23]

Jehova je Mojzesu razodel, kaj pričakuje od svojega ljudstva

[Slika na straneh 24, 25]

Poglobljeno premišljujmo o Jehovovih lastnostih