Svet brez revščine je blizu

SLIKE raja, kakršna je na naslovnici te revije, še posebej pritegnejo ljudi, ki živijo v revščini. V raju je živel prvi človeški par, Adam in Eva. Njun dom je bil edenski vrt. (1. Mojzesova 2:7–23) Čeprav je bil ta raj izgubljen, pa vera v prihodnji raj – torej v novi svet, v katerem ne bo revščine – niso le sanje. Ta vera trdno temelji na obljubah, ki so zapisane v Bibliji.

Premislite o obljubi, ki jo je izrekel Jezus Kristus zadnji dan svojega življenja na zemlji. Eden od hudodelcev, ki je umrl skupaj z Jezusom, je verjel, da Bog lahko reši probleme človeštva. Rekel je: »Jezus, spomni se me, ko boš prišel v svoje kraljestvo.« S temi besedami je hudodelec pokazal, da verjame v to, da bo Jezus vladal kot Kralj in da bodo mrtvi obujeni. Jezus mu je odvrnil: »Resnično ti povem danes, boš z menoj v raju.« (Luka 23:42, 43)

V Bibliji glede tistih, ki bodo živeli v raju, piše: »Zidali bodo hiše ter v njih prebivali, in sadili vinograde in jedli njih sad.« (Izaija 65:21) Da, »sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo strašil; kajti usta GOSPODA nad vojskami so govorila«. (Miha 4:4)

Toda zakaj Bog danes revščino dopušča? Kakšno pomoč ponuja ljudem, ki jih je prizadela revščina? Kdaj bo revščina končno odpravljena?

Zakaj Bog revščino dopušča?

Raj, v katerem sta živela Adam in Eva, je bil izgubljen zaradi njunega upora, h kateremu ju je spodbudil pokvarjeni angel, Satan Hudič. Ta je po kači spregovoril z Evo in jo zapeljal, da je prekršila Božji zakon, ki je prepovedoval jesti sadež z enega od dreves. Zvito jo je prepričal, da bo z neodvisnostjo od Boga živela boljše. Eva je prepovedani sadež ponudila tudi Adamu, ta pa ga je iz naklonjenosti do svoje žene zaužil in s tem Bogu obrnil hrbet. (1. Mojzesova 3:1–6; 1. Timoteju 2:14)

Uporen par je bil upravičeno izgnan iz raja in od takrat naprej se je moral boriti za preživetje. Vse do danes Jehova dopušča Satanu, da vlada grešnemu človeštvu, s tem pa se jasno vidi, kakšne so posledice neposlušnosti Bogu. Vsa zgodovina potrjuje, da ljudje niso sposobni na zemlji narediti raja. (Jeremija 10:23) Namesto tega je neodvisnost od Boga pripeljala do pogubnih težav, med katere spada tudi revščina. (Propovednik 8:9)

 Toda revni niso brez pomoči v tem svetu, polnem težav. Dobro vodstvo jim ponuja Božja navdihnjena Beseda, Biblija.

»Ne bodite nikoli v skrbeh«

Ko je Jezus govoril množici poslušalcev, med katerimi je bilo tudi veliko revnih, je rekel: »Pozorno opazujte ptice na nebu. Ne sejejo, ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, pa vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi vredni več od njih? [. . .] Zato ne bodite nikoli v skrbeh in ne sprašujte ‚Kaj bomo jedli?‘ ali ‚Kaj bomo pili?‘ ali ‚Kaj bomo oblekli?‘. Za vsem tem se namreč vneto ženejo narodi. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Zato iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.« (Matej 6:26–33)

Revnemu človeku ni treba krasti. (Pregovori 6:30, 31) Zanj bo poskrbljeno, če bo le dal Boga na prvo mesto v svojem življenju. Premislite o Tukisu iz Lesota v južni Afriki. Leta 1998 so v Lesoto vstopile tuje čete, da bi zatrle upor proti vladi. Posledice vojne so bile izropane trgovine, brezposelnost in hudo pomanjkanje hrane.

Tukiso je živel v najrevnejšem delu prestolnice. Veliko njegovih sosedov je za preživetje plenilo trgovine. Ko se je nekega dne vrnil v svoje enosobno prebivališče, je videl, da je Maseiso, ženska, s katero je živel, ukradla veliko živil. »Odnesi te stvari ven,« je rekel Tukiso in pojasnil, da po Božjem zakonu ni dovoljeno krasti. Ubogala ga je. Sosedje so se iz njiju norčevali in si kar sami postregli z ukradeno hrano.

Tukiso je tako ravnal zaradi tega, kar se je naučil iz preučevanja Biblije z Jehovovimi pričami. Ali je zato, ker je poslušal Božji zakon, stradal? Ne. Kasneje so ga starešine iz občine Jehovovih prič, s katero je bil povezan, poiskali in mu prinesli nekaj hrane. Pravzaprav so Jehovove priče iz sosednje Južnoafriške republike poslali več kot dve toni potrebščin za svoje krščanske brate in sestre v Lesotu. Maseiso je zelo ganila Tukisova poslušnost Bogu in ljubeča pomoč občine. Tudi ona je začela preučevati Biblijo. Nazadnje sta se uradno poročila in izpolnila pogoje, da se krstita in tako postaneta Jehovovi priči. Še vedno zvesto služita Bogu.

Bog Jehova skrbi za revne. (Glej okvir z naslovom »Kako Bog gleda na revne?« na straneh 6 in 7.) Ljubeče skrbi za to, da se ljudem, kot sta Tukiso in Maseiso, pomaga, da  bi se še več naučili o njem. V svojo Besedo pa je dal zapisati tudi praktične nasvete za vsakodnevno življenje.

Koristna pomoč

Jehovove priče se vedno trudijo odsevati Božje zanimanje za revne. (Galačanom 2:10) Ko kakšen kraj uniči katastrofa in so prizadeti pravi kristjani, pogosto naredijo vse potrebno, da bi jim pomagali. Še pomembnejše pa je, da se Priče zanimajo za duhovne potrebe vseh, tudi revnih. (Matej 9:36–38) V zadnjih 60 letih se je na tisoče izšolanih oznanjevalcev prostovoljno odločilo, da služijo kot misijonarji v drugi deželi. Na primer, misijonarski par iz Finske, ki se je naučil sesotščine, je lahko poučil Tukisa in Maseiso, da sta postala Jezusova učenca. (Matej 28:19, 20) Misijonarji se morajo za to delo pogosto odreči udobnemu življenju v premožni državi in se preseliti v revno deželo.

Za prave kristjane to, da kradejo za preživetje, ni stvar izbire. Ne, oni verjamejo, da zanje lahko poskrbi Bog Jehova. (Hebrejcem 13:5, 6) Eden od načinov, kako Jehova skrbi za svoje ljudstvo, je svetovna organizacija njegovih častilcev, ki skrbijo drug za drugega.

Drug način, s katerim Jehova pomaga revnim, pa je ta, da jim daje uporabne nasvete za vsakodnevno življenje. V Bibliji je denimo zapovedano: »Kdor je kradel, naj ne krade več, ampak naj raje krepko poprime za delo, naj dela dobro s svojimi rokami,  da bo imel kaj podeliti tistemu, ki je v potrebi.« (Efežanom 4:28) Mnogi brezposelni so si sami ustvarili možnost za zaposlitev, tako da so se morda lotili trdega dela, kot sta sajenje in obdelovanje zelenjavnega vrta. Biblija revnim prav tako pomaga varčevati denar, saj jih uči, naj se ogibajo razvad, kot je zloraba alkohola. (Efežanom 5:18)

Svet brez revščine – kdaj?

Biblija kaže, da živimo v »zadnjih dneh« Satanovega vladanja. (2. Timoteju 3:1) Bog Jehova bo kmalu poslal Jezusa Kristusa, da sodi človeštvo. Kaj se bo takrat zgodilo? Jezus je na to odgovoril v eni od svojih ponazoritev. Dejal je: »Ko bo Sin človekov prišel v svoji slavi in vsi angeli z njim, tedaj bo sédel na svoj veličastni prestol. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in on bo ločeval ljudi med seboj, tako kakor pastir ločuje ovce od kozlov.« (Matej 25:31–33)

Ovce v tej ponazoritvi predstavljajo tiste, ki se podredijo Jezusovemu kraljevanju. Jezus jih je z ovcami primerjal zato, ker mu sledijo kot svojemu Pastirju. (Janez 10:16) Ti ovcam podobni ljudje bodo pod Jezusovim popolnim vladarstvom prejeli življenje. To bo srečno življenje v novem svetu, v katerem ne bo revščine. Kozlom podobni ljudje, ki zavračajo Jezusovo vlado, pa bodo za vedno uničeni. (Matej 25:46)

Božje kraljestvo bo odpravilo pokvarjenost. Revščina bo le še stvar preteklosti. Zemljo bodo naseljevali ljudje, ki se bodo imeli med seboj radi in bodo skrbeli drug za drugega. Da je takšen novi svet res mogoč, dokazuje ljubeča mednarodna bratovščina Jehovovih prič, saj je Jezus dejal: »Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Janez 13:35)

[Okvir/slike na straneh 6, 7]

KAKO BOG GLEDA NA REVNE?

V Bibliji je Stvarnik ljudi opisan kot takšen, ki ‚daje hrano lačnim‘. (Psalm 146:7) V njej je več kot sto vrstic, ki poudarjajo, da Bog skrbi za revne.

Na primer, ko je Jehova starodavnemu izraelskemu narodu dal Postavo, je izraelskim kmetom naročil, naj polja ne požanjejo povsem do roba. Tudi če je na oljkah ali v vinogradu ostalo še kaj sadežev, teh niso smeli še drugič obirati. S temi zakoni se je ljubeče poskrbelo za tujce, sirote, vdove in druge, ki so jih pestile težave. (3. Mojzesova 19:9, 10; 5. Mojzesova 24:19–21)

Še več, Bog je Izraelcem zapovedal: »Nobene vdove in sirote ne žalite. Če jih kakorkoli razžališ in bodo vpile k meni, gotovo uslišim njih vpitje; in razvname se jeza moja, in vas pomorim z mečem, da bodo žene vaše vdove in otroci vaši sirote.« (2. Mojzesova 22:22–24) Na žalost se veliko bogatih Izraelcev ni zmenilo za te besede. Zaradi teh in drugih pregreh je Bog Jehova Izraelce velikokrat svaril po svojih prerokih. (Izaija 10:1, 2; Jeremija 5:28; Amos 4:1–3) Nazadnje je Bog dopustil, da so izraelsko področje zavzeli Asirci in kasneje Babilonci. Veliko Izraelcev je bilo umorjenih, preživelci pa so bili kot ujetniki odpeljani v tuje dežele.

Božji ljubljeni Sin, Jezus Kristus, je odseval Očetovo ljubeče zanimanje za revne. Z naslednjimi besedami je pojasnil namen svojega služenja: »Jehovov duh je nad menoj, ker me je pomazilil, da oznanim dobro novico revnim.« (Luka 4:18) To ne pomeni, da je Jezus oznanjeval samo revnim. Ljubeče je pomagal tudi premožnim ljudem. Vendar je ob tem pogosto izrazil, da mu je mar za revne. Nekemu bogatemu oblastniku je na primer dal naslednji nasvet: »Prodaj vse, kar imaš, in to razdeli revnim, pa boš imel zaklad v nebesih. Potem pridi in hodi za menoj.« (Luka 14:1, 12–14; 18:18, 22; 19:1–10)

Bog Jehova in njegov Sin Jezus se močno zanimata za revne. (Marko 12:41–44; Jakob 2:1–6) Jehova zanimanje med drugim kaže tako, da v svojem spominu hrani na milijone revnih, ki so umrli. Vsi ti bodo obujeni v novi svet, v katerem ne bo več revščine. (Apostolska dela 24:15)

[Slike]

Mednarodna bratovščina Jehovovih prič dokazuje, da je novi svet mogoč

[Slika na strani 5]

Tukiso in Maseiso z misijonarjem, ki je preučeval Biblijo s Tukisom

[Slika na strani 5]

Maseiso pri vratih svojega doma z misijonarko, ki je z njo preučevala Biblijo