Vprašanja bralcev

Zakaj David in Batseba nista bila usmrčena, ker sta zagrešila prešuštvo, njun komaj rojeni sin pa je umrl?

V mojzesovski postavi je bilo določeno: »Ako se zasači kdo, da leži z omoženo ženo, naj umrjeta obadva, mož, ki je ležal z ženo, in žena. Tako odpraviš hudo iz Izraela.« (5. Mojzesova 22:22) Če bi Bog Jehova dovolil, da bi Davidu in Batsebi zaradi storjenega greha sodili človeški sodniki po Postavi, bi bil prešuštni par usmrčen. Človeški sodniki niso mogli brati srca, zato so morali soditi na temelju dejstev, ki so jih imeli o ravnanju prestopnikov. Za prešuštvo je bila določena smrtna kazen. Izraelski sodniki pa niso bili pooblaščeni, da bi lahko ta greh odpustili.

Toda pravi Bog lahko vidi v srce in odpusti grehe, če vidi, da za to obstaja temelj. Ker je v tem primeru šlo za Davida, s katerim je Jehova sklenil kraljestveno zavezo, se je odločil narediti izjemo in zadevo sam obravnavati. (2. Samuelova 7:12–16) »Vse zemlje Sodnik« ima pravico, da se tako odloči. (1. Mojzesova 18:25)

Kaj je Jehova videl, ko je preiskal Davidovo srce? Nadpis k 51. psalmu odkriva, da je David v tem psalmu opisal, kaj je čutil, »ko je prišel k njemu Natan prorok, potem ko se je bil sešel z Batsebo«. V Psalmu 51:1–4 piše: »Milosten mi bodi, o Bog, po dobroti svoji, po obilosti svojega usmiljenja izbriši pregrehe moje. Čisto me operi krivice moje in greha mojega me očisti. Kajti pregrehe svoje spoznavam in greh moj mi je vedno pred očmi. Tebi, tebi samemu sem grešil in storil, kar je zlo tvojim očem.« Jehova je na Davidove močne očitke vesti, ki jih je videl v njegovem srcu, očitno gledal kot na dokaz iskrenega kesanja in se je odločil, da ima temelj za to, da se prestopnikov usmili. Poleg tega je bil David usmiljen človek, Jehova pa je do usmiljenih usmiljen. (1. Samuelova 24:4–7; Matej 5:7; Jakob 2:13) Ko je torej David svoj greh priznal, mu je Natan rekel: »GOSPOD je tudi odvzel greh tvoj, ne boš umrl.« (2. Samuelova 12:13)

Toda David in Batseba nista mogla ubežati vsem posledicam svojega greha. »Ker si bil do Jehova nespoštljiv« (NW), je dejal Natan Davidu, bo tudi ‚sin, ki se ti je rodil, gotovo umrl‘. Otrok je zbolel in umrl, čeprav se je David sedem dni postil in žaloval. (2. Samuelova 12:14–18)

Nekaterim je težko razumeti, zakaj je moral umreti njun sin, saj je v Peti Mojzesovi knjigi 24:16 zapisano, ‚naj se otroci ne obsodijo v smrt za očete‘. Toda upoštevati moramo še nekaj. Če bi zadevo obravnavali človeški sodniki, bi umrla oba starša ter njun še nerojeni otrok v maternici. Morda se je David ob izgubi sina tudi bolj zavedel, kako zelo se je Jehovu upiral njegov greh z Batsebo. Prepričani smo lahko, da je Jehova v tej zadevi ravnal pravično, saj je ‚Božja pot popolna‘. (2. Samuelova 22:31, SSP)

[Slika na strani 31]

David se je resnično kesal