Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Jehova varuje tiste, ki upajo vanj

Jehova varuje tiste, ki upajo vanj

Jehova varuje tiste, ki upajo vanj

»Tvoja srčna dobrotljivost in zvestoba naj me stalno varujeta.« (PSALM 40:11, NW)

1. Kaj je kralj David prosil Jehova in kako je ta prošnja sedaj uslišana?

DAVID, kralj staroveškega Izraela, ki je »trdno [. . .] upal v GOSPODA«, je ganjen rekel, da se je Jehova ‚sklonil k njemu in uslišal njegovo klicanje‘. (Psalm 40:2, SSP [40:1, AC]) Sam je večkrat videl, kako Jehova varuje tiste, ki ga ljubijo. Zato je lahko Jehova prosil, naj ga stalno varuje. (Psalm 40:11NW) To, da je David omenjen med zvestimi moškimi in ženskami, ki jim je obljubljeno »boljše vstajenje«, nam pove, da je na varnem v Jehovovem spominu kot človek, ki bo tako nagrajen. (Hebrejcem 11:32–35) Bolj zagotovljene prihodnosti, kot jo ima, ne bi mogel imeti. Njegovo ime je zapisano v Jehovovi ‚spominski knjigi‘. (Malahija 3:16)

2. Kako nam Sveto pismo pomaga razumeti, kaj pomeni to, da Jehova nekoga varuje?

2 Zvesti, ki so omenjeni v 11. poglavju Pisma Hebrejcem, so resda živeli, še preden je na zemlji bival Jezus Kristus, vendar je bilo njihovo življenje v skladu z naslednjimi Jezusovimi besedami: »Kdor ima svojo dušo rad, jo pokonča, kdor pa svojo dušo v tem svetu sovraži, jo bo obvaroval za večno življenje.« (Janez 12:25) To, da Jehova nekega človeka varuje, torej ne pomeni, da ga zaščiti pred trpljenjem ali preganjanjem. Ne, varuje ga v duhovnem smislu. Pomaga mu, da lahko ohrani priznan položaj pred Njim.

3. Kaj dokazuje, da je Jehova varoval Kristusa Jezusa, in kakšen je bil končni izid?

3 Jezus sam je bil kruto preganjan in zasramovan, njegovi sovražniki pa so na koncu dosegli, da je bil usmrčen na najbolj sramoten in boleč način. Vendar pa to ne pomeni, da je Bog prelomil svojo obljubo, da bo varoval Mesija. (Izaija 42:1–6) Jezus je tretji dan po svoji sramotni smrti vstal, kar dokazuje, da je Jehova njegovo vpitje slišal, prav kakor je slišal Davidovo. Na njegovo prošnjo se je odzval tako, da mu je dal moč, da je ostal značajen. (Matej 26:39) Jezus je zaradi takšne Jehovove zaščite dosegel nesmrtnost v nebesih, milijonom ljudi, ki verujejo v njegovo odkupnino, pa je omogočil večno življenje.

4. Kaj je zagotovljeno maziljenim kristjanom in ‚drugim ovcam‘?

4 Lahko smo prepričani, da je Jehova danes prav tako pripravljen in zmožen varovati svoje služabnike, kakor je bil v Davidovih in Jezusovih dneh. (Jakob 1:17) Jezusovi maziljeni bratje, ki jih je na zemlji le še sorazmerno malo, se lahko zanesejo na naslednjo Jehovovo obljubo: ‚Neuničljiva, neoskrunjena in nevenljiva dediščina [. . .] je prihranjena v nebesih vam, ki vas Božja moč po veri varuje za rešitev, ki je pripravljena, da se razodene v zadnjem obdobju.‘ (1. Petrovo 1:4, 5) »Druge ovce«, ki imajo zemeljsko upanje, lahko prav tako zaupajo Bogu in njegovi obljubi, ki jo je izrekel po psalmistu z besedami: »Ljubite Gospoda, vsi njegovi sveti! Gospod varuje zveste.« (Janez 10:16; Psalm 31:24, Ekumenska izdaja [31:23, AC])

Varuje nas v duhovnem smislu

5., 6. a) Kako Bog varuje svoje ljudstvo danes? b) V kakšnem odnosu z Jehovom so maziljenci in v kakšnem tisti z zemeljskim upanjem?

5 V naših dneh je Jehova priskrbel priprave, po katerih svoje ljudstvo varuje v duhovnem smislu. Toda čeprav svojih služabnikov ne ščiti pred preganjanjem oziroma težavami in nesrečami, ki jih s seboj prinaša življenje, jim zvestovdano pomaga ter jih spodbuja, da lahko obvarujejo svoj zaupni odnos z njim. V takšen odnos so prišli zaradi svoje vere v Božjo ljubečo pripravo, odkupnino. Nekateri od teh zvestih kristjanov so po Božjem duhu maziljeni, da bodo Kristusovi sovladarji v nebesih. Kot Božji duhovni sinovi so razglašeni za pravične in zanje veljajo naslednje besede: »On nas je rešil izpod oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo Sina, ki ga ljubi, po katerem smo osvobojeni z odkupnino, kar pomeni, da so nam odpuščeni grehi.« (Kološanom 1:13, 14)

6 Tudi milijonom drugih zvestih kristjanov je zagotovljeno, da lahko imajo korist od te Božje priprave, odkupnine. Beremo namreč: »Sin človekov ni prišel, da bi se mu streglo, temveč da streže in dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge.« (Marko 10:45) Ti kristjani se veselijo, da bodo ob svojem času uživali »svobodo Božjih otrok«. (Rimljanom 8:21) Do takrat pa svoje osebno prijateljstvo z Bogom čuvajo kakor zaklad in si ta odnos iskreno prizadevajo še okrepiti.

7. Kako Jehova danes varuje duhovno blaginjo svojega ljudstva?

7 Jehova varuje duhovno blaginjo svojega ljudstva med drugim tako, da skrbi za program postopnega šolanja. Zato lahko njegovi služabniki vse bolj točno spoznavajo resnico. Poleg tega jim stalno priskrbuje smernice po svoji Besedi, organizaciji in svetem duhu. Pod vodstvom ‚zvestega in preudarnega sužnja‘ je Božje ljudstvo po vsem svetu kakor mednarodna družina. Razred sužnja skrbi za duhovne, in ko je to treba, tudi za telesne potrebe posameznikov iz družine Jehovovih služabnikov – ne glede na njihovo narodnostno poreklo oziroma družbeni položaj. (Matej 24:45)

8. Kako zelo Jehova zaupa svojim zvestovdanim služabnikom in kaj jim zagotavlja?

8 Jehova ni fizično zaščitil Jezusa pred napadi njegovih sovražnikov in enako tudi današnjih kristjanov ne ščiti na tak način. Toda to ni znak njegovega neodobravanja. Prav nasprotno! S takšnim ravnanjem kaže, da jim zaupa, da se bodo glede velikega vesoljnega spornega vprašanja postavili na njegovo stran. (Job 1:8–12; Pregovori 27:11) Jehova ne bo nikoli pozabil tistih, ki so mu zvestovdani, saj »ljubi pravico in ne zapušča svojih zvestih; na veke bodo obvarovani«. (Psalm 37:28SSP)

Varuje nas s srčno dobrotljivostjo in zvestobo

9., 10. a) Kako je Jehovova zvestoba v zaščito Njegovemu ljudstvu? b) Kako Biblija pokaže, da Jehova svoje zvestovdane služabnike varuje s srčno dobrotljivostjo?

9 David je v svoji molitvi, zapisani v 40. psalmu, Jehova prosil, naj ga varujeta njegova srčna dobrotljivost in zvestoba. Zvestoba in ljubezen do pravičnosti Jehova navajata, da jasno razodeva, kakšna so njegova merila. Tisti, ki po njih živijo, so obvarovani mnogih stisk, strahu in težav, ki jih sicer doživljajo ljudje, ki se za njegova merila ne menijo. Sebi in svojim dragim lahko denimo prihranimo mnogo bridkih težav, če se ogibamo zlorabe drog in alkohola, menjavanja spolnih partnerjev in nasilnega življenja. Pa tudi tisti, ki so odtavali od Jehovove poti zvestobe, kakor se je to nekajkrat zgodilo Davidu, imajo zagotovilo, da je Bog za grešnike, ki se pokesajo, še naprej »zavetje«. Taki lahko radostno vzkliknejo: »Stiske me obraniš.« (Psalm 32:7) Kako izreden primer Božje srčne dobrotljivosti!

10 Poleg tega Bog iz srčne dobrotljivosti opozarja svoje služabnike, naj ostanejo ločeni od tega hudobnega sveta, ki ga bo kmalu uničil. Beremo namreč: »Ne ljubite ne sveta ne tega, kar je v svetu. Če kdo ljubi svet, v njem ni ljubezni do Očeta, ker nič od tega, kar je v svetu – želje mesa, želje oči in bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev – ne izvira od Očeta, temveč od sveta.« Če to opozorilo poslušamo in se po njem ravnamo, lahko svoje življenje dobesedno obvarujemo za vso večnost, saj v nadaljevanju piše: »Poleg tega svet mineva in njegove želje prav tako, kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« (1. Janezovo 2:15–17)

Varujejo nas preudarnost, sprevidevnost in modrost

11., 12. Pojasnite, kako nas varujejo preudarnost, sprevidevnost in modrost.

11 Davidov sin Salomon je za tiste, ki upajo na Božje odobravanje, po navdihnjenju napisal: »Preudarnost te bo varovala, razumnost [sprevidevnost, NW] te bo ohranjala.« Spodbujal je tudi: »Pridobivaj si modrost [. . .]. Ne zapusti je, pa te bo varovala, ljubi jo, pa te bo ohranjala.« (Pregovori 2:11; 4:5, 6; oboje SSP)

12 Preudarnost oziroma našo sposobnost razmišljanja uporabljamo, ko o tem, kar izvemo iz Božje Besede, poglobljeno premišljujemo. Zaradi tega postajamo vse bolj sprevidevni in smo zmožni prav presojati, kaj je pomembnejše. Kako zelo je to pomembno, verjetno ve večina od nas iz lastnih izkušenj – kadar namenoma ali nenamenoma damo prednost napačnim stvarem, si nakopljemo težave. Satanov svet nas hoče navesti na to, da bi težili za gmotnim bogastvom, pomembnostjo in oblastjo, Jehova pa nas po drugi strani spodbuja, naj si prizadevamo za pomembnejše, duhovne vrednote. Kadar dajo ljudje vrednote tega sveta pred duhovne vrednote, lahko zaradi tega razpadejo družine, se razdrejo prijateljstva in zbledijo duhovni cilji. Na koncu jim morda ne ostane nič drugega kakor le žalostna resničnost, ki jo je Jezus nakazal z besedami: »Kaj namreč človeku koristi, če si pridobi ves svet, svojo dušo pa izgubi?« (Marko 8:36) Modrost nam narekuje, da poslušamo Jezusov nasvet: »Zato iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.« (Matej 6:33)

Nevarnost, da bi postali sebični

13., 14. Kakšen je sebičen človek in zakaj ni modro postati takšen?

13 Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da se zanimamo zase. Toda kadar nam osebne želje in interesi postanejo najpomembnejši v življenju, se pojavijo težave. Jehova nam zato trka na srce, naj ne postanemo sebični ter tako obvarujemo svoje prijateljstvo z njim. Z besedo »sebičen« opišemo človeka, ki »upošteva samo svoje koristi«. Ali ni to ustrezen opis mnogih današnjih ljudi? Vredno je omeniti, da je Biblija napovedala, da bodo »v zadnjih dneh« Satanove hudobne stvarnosti ljudje »ljubili sebe« oziroma bodo sebični. (2. Timoteju 3:1, 2)

14 Kristjani se zavedamo, da je modro upoštevati biblijsko zapoved, naj se zanimamo za druge in jih ljubimo kakor sebe. (Luka 10:27; Filipljanom 2:4) Ljudje na splošno morda menijo, da se to ne izplača, pa vendar je takšno ravnanje bistveno, če želimo imeti uspešen zakon, srečno družino in zadovoljujoča prijateljstva. Zato pravi Jehovov služabnik ne sme nikoli dovoliti, da bi ga naravna skrb zase tako prevzela, da se ne bi mogel posvetiti pomembnejšim stvarem. In najpomembnejše so tiste, ki so povezane s čaščenjem našega Boga, Jehova.

15., 16. a) Kam lahko sebičnost pripelje in komu vse se je to zgodilo? b) Kaj pravzaprav počne človek, ki hitro sodi druge?

15 Sebičnost lahko človeka navede k samopravičnosti, zaradi česar lahko postane ozkogleden ali prevzeten. V Bibliji ustrezno piše: »Človek, kdor koli že si, ne moreš [se] opravičiti, če sodiš. Prav s tem namreč, glede česar pač sodiš drugega, obsojaš sebe, ker ti, ki sodiš, počenjaš te iste stvari.« (Rimljanom 2:1; 14:4, 10) Verski voditelji v Jezusovih dneh so postali tako zelo prepričani o svoji pravičnosti, da so se čutili upravičene obsojati Jezusa in njegove sledilce. S takšnim ravnanjem so se postavili za sodnike. Ker niso videli lastnih slabosti, so pravzaprav obsojali sebe.

16 Tudi Jezusov sledilec Juda, ki je pozneje izdal Jezusa, je dovolil, da je postal človek, ki sodi druge. Ko je nekoč v Betaniji Lazarjeva sestra Marija pomazilila Jezusa z dišavnim oljem, je Juda njenemu ravnanju močno nasprotoval. Svoje ogorčenje je izrazil z besedami: »Zakaj se tega dišavnega olja ni prodalo za tristo denarijev in dalo revnim?« Vendar se pripoved nadaljuje s pojasnilom: »Tega pa ni rekel zato, ker bi ga skrbelo za revne, temveč zato, ker je bil tat. Imel je namreč denarno skrinjico in je iz nje jemal denar, ki so ga dajali vanjo.« (Janez 12:1–6) Da le ne bi nikoli postali kakor Juda ali verski voditelji, ki so hitro obsodili druge, s tem pa so pravzaprav obsodili sebe!

17. Ponazorite, v kakšni nevarnosti je človek, ki postane ošaben ali pretirano samozavesten.

17 Nekateri zgodnji kristjani sicer niso bili tatje, kot je bil Juda, so pa na žalost podlegli ponosu in postali ošabni. Jakob je o njih napisal naslednje: »Ponašate [se] s svojim ošabnim bahanjem.« Zatem je dodal: »Vsako takšno ponašanje je hudobno.« (Jakob 4:16) Če bi se ponašali s tem, kar smo storili, ali z našimi prednostmi v Jehovovi službi, bi si samo škodili. (Pregovori 14:16SSP) Spomnimo se, kaj se je zgodilo apostolu Petru, ki se je v trenutku pretirane samozavesti pobahal: »Četudi bodo zaradi tega, kar se bo zgodilo s teboj, vsi drugi odpadli, jaz ne bom nikoli! [. . .] Tudi če bi moral s teboj umreti, te gotovo ne bom zatajil.« V resnici se nimamo s čim ponašati. Vse, kar imamo, imamo samo zaradi Jehovove srčne dobrotljivosti. Če se tega stalno zavedamo, ne bomo postali ošabni. (Matej 26:33–35, 69–75)

18. Kako Jehova gleda na ponos?

18 »Pred pogubo prevzetnost [ponos, NW] in pred padcem napuh,« nam je rečeno. Zakaj? Jehova odgovarja: »Napuh in prevzetnost [ponos, NW] [. . .] jaz sovražim.« (Pregovori 8:13; 16:18) Nič čudnega, da sta Jehova razsrdila ‚prevzetno srce kralja asirskega in bahanje ponosnih oči njegovih‘! (Izaija 10:12) Jehova ga je za njegovo ravnanje poklical na odgovornost. Kmalu pa bo poklical na odgovornost tudi ves Satanov svet, skupaj z njegovimi ponosnimi vidnimi in nevidnimi voditelji, ki se zdijo sami sebi pomembni. Nikar ne posnemajmo samovoljnosti Jehovovih nasprotnikov!

19. V katerem pogledu je Božje ljudstvo ponosno in obenem ponižno?

19 Pravi kristjani imamo vse razloge, da smo ponosni na to, da smo Jehovovi služabniki. (Jeremija 9:24) Imamo pa tudi vse razloge za to, da ostanemo ponižni. Zakaj? Ker ‚vsi grešimo in ne dosegamo Božje slave‘. (Rimljanom 3:23) Da bi nas torej Jehova še naprej sprejemal za svoje služabnike, moramo odsevati stališče apostola Pavla, ki je dejal, da »je Kristus Jezus prišel na svet rešit grešnike« in dodal: »Med katerimi sem jaz največji.« (1. Timoteju 1:15)

20. Kako Jehova varuje svoje ljudstvo danes in kako ga bo zaščitil v prihodnosti?

20 Jehovovo ljudstvo z veseljem daje sebe na drugo mesto, delo, povezano s čaščenjem Boga, pa na prvo, zato smo lahko prepričani, da nas bo Jehova še naprej duhovno varoval. Poleg tega smo lahko prepričani, da nas v veliki stiski ne bo zaščitil le duhovno, temveč tudi fizično. Zato bomo Jehovovi služabniki po vstopu v Božji novi svet lahko vzkliknili: »Glej, Bog naš je ta! čakali smo ga [upali smo vanj, NW], da nas reši; ta je GOSPOD, ki smo ga čakali [vanj upali, NW]! Poskakovali bomo in se radovali zveličanja njegovega!« (Izaija 25:9)

Ali se spomnite?

• Kako je Jehova varoval kralja Davida in Jezusa Kristusa?

• Kako Jehova varuje svoje ljudstvo danes?

• Zakaj moramo paziti, da se ne bi preveč osredinjali nase?

• Zakaj smo lahko ponosni, vendar tudi ponižni?

[Preučevalna vprašanja]

[Sliki na strani 9]

Kako je Jehova varoval Davida in Jezusa?

[Sliki na straneh 10, 11]

Kako Bog v duhovnem smislu varuje svoje ljudstvo danes?

[Sliki na strani 12]

Čeprav smo ponosni, da služimo Jehovu, pa moramo vselej ostati ponižni