Dobra novica za ljudi vseh narodov

»Boste mi priče [. . .] do skrajnega konca zemlje.« (APOSTOLSKA DELA 1:8)

1. Na kaj smo kot biblijski učitelji pozorni in zakaj?

DOBRI učitelji ne posvečajo pozornosti samo temu, kaj povedo svojim učencem, temveč tudi, kako to povedo. Ker smo učitelji biblijske resnice, delamo enako. Nismo pozorni le na sporočilo, ki ga oznanjujemo, temveč tudi na to, kako oznanjujemo. Medtem ko se naše sporočilo, dobra novica o Božjem kraljestvu, ne spreminja, pa način oznanjevanja prilagajamo. Zakaj? Da bi dosegli kar največ ljudi.

2. Koga posnemamo, ko prilagajamo naš način oznanjevanja?

² S tem, da način našega oznanjevanja prilagajamo, posnemamo Božje staroveške služabnike. Razmislimo na primer o apostolu Pavlu. Rekel je: »Judom [sem] postal kakor Jud [. . .]. Tistim, ki so brez postave, sem postal, kakor bi bil brez postave [. . .]. Šibkim sem postal šibek, da bi pridobil šibke. Vsakršnim ljudem sem postal vse, da bi jih tako ali drugače nekaj rešil.« (1. Korinčanom 9:19–23) Pavel je bil zaradi prilagodljivega pristopa učinkovit. Tudi mi bomo, če bomo svoje predstavitve obzirno prilagodili posameznikom, s katerimi govorimo.

Do ‚vseh koncev zemlje‘

3. a) S katerim izzivom se srečujemo pri oznanjevanju? b) Kako se danes izpolnjujejo besede iz Izaija 45:22, da se bo oznanjevalo do ‚vseh koncev zemlje‘?

³ Eden največjih izzivov, s katerim se srečujejo oznanjevalci dobre novice, je velikost oznanjevalskega področja, obsega namreč ‚vso naseljeno zemljo‘. (Matej 24:14) V preteklem stoletju so mnogi Jehovovi služabniki  marljivo delali, da bi dobro novico razširili v nove dežele. Kaj so s tem dosegli? Dobra novica se je osupljivo razmahnila po vsem svetu. Na začetku 20. stoletja so o oznanjevanju poročali le iz nekaj dežel, danes pa so Jehovove priče dejavni v 235 deželah! Kraljestvena dobra novica se resnično oznanjuje do ‚vseh koncev zemlje‘. (Izaija 45:22, SSP)

4., 5. a) Kdo ima pomembno vlogo pri širjenju dobre novice? b) Kaj so nekatere podružnice dejale o oznanjevalcih iz tujine, ki služijo na njihovem področju?

⁴ Kdo vse je prispeval k tolikšnemu napredku? Marsikdo. Tu so misijonarji, ki so se izšolali na Watchtowerjevi biblijski šoli Gilead, v zadnjem času pa je ogromno prispevalo več kot 20.000 diplomantov Strežnospopolnjevalne šole. Potem so tu še mnogi Pričevalci, ki so se na lastne stroške preselili v dežele, kjer kraljestvene oznanjevalce še bolj potrebujejo. Takšni požrtvovalni kristjani, tako moški kot ženske, mladi in stari, samski in zakonski pari, imajo pri oznanjevanju kraljestvenega sporočila po vsej zemlji zelo pomembno vlogo. (Psalm 110:3; Rimljanom 10:18) Močno jih cenimo. Poglejmo, kaj so pisale nekatere podružnice o tistih, ki so prišli iz tujine, da bi služili na področju podružnic, kjer so oznanjevalci še potrebnejši.

⁵ »Ti dragi Pričevalci so na čelu oznanjevanja na odmaknjenih področjih, pomagajo ustanavljati nove občine in prispevajo k duhovni rasti tukajšnjih bratov in sester.« (Ekvador) »Če bi na stotine tujcev, ki tukaj služijo, moralo oditi, bi to močno vplivalo na stabilnost občin. To, da so z nami, je pravi blagoslov.« (Dominikanska republika) »V mnogih občinah je ogromno sester, včasih tudi 70 odstotkov občine. (Psalm 68:11) Večina teh sester še ni dolgo v resnici, vendar pa  jih samske pionirke, ki so prišle iz drugih dežel, poučujejo, zaradi česar so v neprecenljivo pomoč. Te sestre iz tujine so za nas resnično darilo!« (Neka vzhodnoevropska dežela) Ali ste že kdaj razmišljali o tem, da bi služili v drugi državi? * (Apostolska dela 16:9, 10)

»Deset mož iz vseh jezikov«

6. Kako Zaharija 8:23 odkriva jezikovni izziv našega oznanjevalskega dela?

⁶ Drugi večji oznanjevalski izziv je ta, da se po zemlji govori ogromno jezikov. Božja Beseda je napovedala: »Tiste dni zgrabi deset mož iz vseh jezikov poganskih narodov, zgrabijo, pravim, rob suknje judovskega moža in poreko: Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami.« (Zaharija 8:23) V današnji izpolnitvi te prerokbe deset mož predstavlja veliko množico, napovedano v Razodetju 7:9. Toda ne spreglejmo, da po Zaharijevi prerokbi »deset mož« ne bo prišlo le iz vseh narodov, temveč tudi »iz vseh jezikov poganskih narodov«. (Poudarili mi.) Ali vidimo, kako se ta pomembna podrobnost prerokbe izpolnjuje? Prav zares!

7. Kateri statistični podatki kažejo, da se sedaj z dobro novico dosega ljudi »iz vseh jezikov«?

⁷ Preglejmo nekaj statističnih podatkov. Pred petdesetimi leti smo našo literaturo izdajali v 90 jezikih. Danes je to število naraslo na preko 400 jezikov. »Zvesti in preudarni suženj« ni prav nič varčeval z močmi, da je lahko priskrbel literaturo tudi za posameznike, ki govorijo jezik, živ med sorazmerno malo ljudmi. (Matej 24:45) Biblijska literatura je tako sedaj dostopna na primer v grenlandščini (govori jo 47.000 ljudi), palavščini (govori jo 15.000 ljudi) in japejščini (govori jo manj kot 7000 ljudi).

»Velika vrata«, ki vodijo v nove priložnosti

8., 9. Kaj nam je odprlo »velika vrata« za oznanjevanje in kako se je na to odzvalo na tisoče Prič?

⁸ Dandanes pa nam morda ni treba oditi v tujino, da bi oznanjevali dobro novico ljudem vseh jezikov. V zadnjih letih so v gospodarsko razvitih državah zaradi prihoda milijonov priseljencev in beguncev nastale številne skupnosti ljudi, ki govorijo mnogo jezikov. V Parizu se denimo govori kakih 100 tujih jezikov, v Torontu 125, v Londonu pa več kot 300! Zaradi ljudi iz drugih dežel so se na mnogih občinskih področjih odprla »velika vrata«, ki vodijo v nove priložnosti za oznanjevanje dobre novice ljudem vseh narodov. (1. Korinčanom 16:9)

⁹ Na tisoče Prič se je s tem izzivom spoprijelo tako, da so se pričeli učiti drug jezik. Za večino od njih to ni lahko, toda za svoj trud so več kot poplačani. Neizmerno jih radosti,  da lahko priseljencem in beguncem pomagajo spoznati resnico iz Božje Besede. V neki zahodnoevropski državi je v zadnjem letu skoraj 40 odstotkov vseh, ki so se krstili na območnih zborovanjih, prišlo iz drugih dežel.

10. Kako ste že uporabili knjižico Dobra novica za ljudi vseh narodov? (Glej okvir »Značilnosti knjižice Dobra novica za ljudi vseh narodov« na strani 26.)

¹⁰ Res je, da se večina od nas ne more učiti tujega jezika. Vendar lahko kljub temu sodelujemo pri pomoči priseljencem, in sicer tako, da si pomagamo s pred kratkim izdano knjižico Dobra novica za ljudi vseh narodov. * Ta izdaja vsebuje privlačno biblijsko sporočilo v mnogih jezikih. (Janez 4:37) Ali jo uporabljate?

Kadar se ljudje ne odzivajo na dobro novico

11. S katerim nadaljnjim izzivom se srečujemo na nekaterih področjih?

¹¹ Ker se Satanov vpliv na zemlji širi, se vse pogosteje srečamo še z enim izzivom, namreč z majhnim odzivom na nekaterih področjih. Seveda nas to ne preseneča, saj je Jezus takšno stanje napovedal. Za naše dni je rekel, da se bo »ljubezen pri večini ohladila«. (Matej 24:12) In res, vera v Boga in spoštovanje Biblije sta pri mnogih splahnela. (2. Petrovo 3:3, 4) Zato se v nekaterih delih sveta sorazmerno malo ljudi odloči za to, da postanejo novi Kristusovi učenci. Vendar to ne pomeni, da je trud naših dragih krščanskih bratov in sester, ki zvesto oznanjujejo na takšnih področjih, zaman. (Hebrejcem 6:10) Zakaj ne? Razmislimo o naslednjem.

12. Katera cilja sta povezana z našim oznanjevanjem?

¹² V Matejevem evangeliju sta poudarjena dva glavna cilja naše oznanjevalske dejavnosti. Prvi je ta, da ‚med ljudmi iz vseh narodov pridobivamo učence‘. (Matej 28:19) Drugi pa, da je naše kraljestveno sporočilo v »pričevanje«. (Matej 24:14) Čeprav sta oba cilja pomembna, pa ima drugi poseben pomen. Zakaj?

13., 14. a) Katera je ena najizrazitejših značilnosti znamenja Kristusove navzočnosti? b) Česa naj ne bi pozabili, še posebej, ko oznanjujemo na področjih, kjer se ugodno odzove le malo ljudi?

¹³ Biblijski pisec Matej je napisal, da so apostoli Jezusa vprašali: »Kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« (Matej 24:3) Jezus jim je odgovoril, da bo med najizrazitejšimi značilnostmi tega znamenja oznanjevanje po vsem svetu. Ali je tu govoril o pridobivanju učencev? Ne. Rekel je: »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom.« (Matej 24:14) Jezus je tako pokazal, da bo pomembna značilnost znamenja že sámo oznanjevanje Kraljestva.

¹⁴ Ko torej oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu, se spomnimo, da tudi če ne uspemo vselej pridobivati učencev, pa zagotovo uspemo ‚pričevati‘. Naj se ljudje odzovejo tako ali drugače, vedo, kaj delamo, zato  sodelujemo pri izpolnjevanju Jezusove prerokbe. (Izaija 52:7; Razodetje 14:6, 7) Jordy, mlad Pričevalec iz Zahodne Evrope, je dejal: »Misel, da me Jehova uporablja pri izpolnjevanju Matejevega evangelija 24:14, me zelo osrečuje.« (2. Korinčanom 2:15–17) Nedvomno tudi vi tako čutite.

Kadar našemu sporočilu nasprotujejo

15. a) Glede česa je Jezus vnaprej posvaril svoje sledilce? b) Od kod nam moč za to, da kljub nasprotovanju še naprej oznanjujemo?

¹⁵ Neugodne okoliščine pa so še en izziv, s katerim se srečujemo pri oznanjevanju kraljestvene dobre novice. Jezus je svoje sledilce vnaprej posvaril: »Zaradi mojega imena vas bodo sovražili vsi narodi.« (Matej 24:9) Jezusove sledilce danes sovražijo, jim nasprotujejo in jih preganjajo, prav kakor se je to dogajalo zgodnjim kristjanom. (Apostolska dela 5:17, 18, 40; 2. Timoteju 3:12; Razodetje 12:12, 17) V nekaterih deželah je njihovo delovanje trenutno zakonsko prepovedano. Toda pravi kristjani v takšnih deželah še naprej ubogajo Boga, zato jih nič ne ustavi, da ne bi oznanjevali kraljestvene dobre novice. (Amos 3:8; Apostolska dela 5:29; 1. Petrovo 2:21) Le kje vsi ti in drugi Priče po svetu dobijo moč za to? Moč jim daje Jehova po svojem svetem duhu. (Zaharija 4:6; Efežanom 3:16; 2. Timoteju 4:17)

16. Kako je Jezus pokazal, da je oznanjevalsko delo povezano z Božjim duhom?

¹⁶ Jezus je poudaril, da je oznanjevalsko delo tesno povezano z Božjim duhom, ko je svojim sledilcem rekel: »Boste pa dobili moč, ko bo na vas prišel sveti duh, in boste mi priče [. . .] do skrajnega konca zemlje.« (Apostolska dela 1:8; Razodetje 22:17) Vrstni red dogodkov v tem svetopisemskem stavku je zelo pomemben. Najprej so učenci prejeli svetega duha in se šele nato lotili oznanjevanja po vsem svetu. Samo s podporo Božjega duha so lahko vztrajno, ne da bi omagali, ‚pričevali vsem narodom‘. (Matej 24:13, 14; Izaija 61:1, 2) Zato je Jezus svetega duha ustrezno označil za ‚pomočnika‘. (Janez 15:26) Rekel je, da bo Božji duh njegove učence poučeval in jih vodil. (Janez 14:16, 26; 16:13)

17. Kako nam sveti duh pomaga ob hudem nasprotovanju?

¹⁷ Kako nam danes Božji duh pomaga, ko se pri oznanjevanju dobre novice srečamo s  hudim nasprotovanjem? Tako da nas krepi, tistim, ki nas preganjajo, pa nasprotuje. Da bi to ponazorili, preglejmo dogodek iz življenja kralja Savla.

Nasprotovanje Božjega duha

18. a) Kako zelo se je Savel pokvaril? b) Kako je Savel preganjal Davida?

¹⁸ Savel je kot prvi izraelski kralj dobro pričel, toda pozneje je Jehovu postal neposlušen. (1. Samuelova 10:1, 24; 11:14, 15; 15:17–23) Zato ga Božji duh ni več podpiral. Savel se je silno razjezil na Davida, ki je bil maziljen za naslednjega kralja in ga je podpiral Božji duh. (1. Samuelova 16:1, 13, 14) David je bil videti povsem nezaščiten. Navsezadnje je imel v rokah samo harfo, Savel pa sulico. Zato je Savel nekega dne, medtem ko je David igral na harfo, ‚vrgel sulico, meneč: Pribodem Davida k steni. David pa se mu je izognil dvakrat.‘ (1. Samuelova 18:10, 11) Savel je zatem poslušal svojega sina Jonatana, ki je bil Davidov prijatelj, in prisegel: »Kakor res GOSPOD živi, [David] ne sme biti umorjen!« Vendar je ponovno hotel »pribosti Davida s sulico k steni, a on se mu umakne, in sulica obtiči v steni«. David je zbežal, vendar mu je bil Savel za petami. V teh nevarnih razmerah pa je Savlu pričel nasprotovati Božji duh. Kako? (1. Samuelova 19:6, 10)

19. Kako je Božji duh varoval Davida?

¹⁹ David je zbežal k preroku Samuelu, toda Savel je poslal svoje može, da bi Davida prijeli. Ko pa so prispeli k Davidovemu skrivališču, »pride duh Božji nad sle Savlove, in prorokujejo tudi oni«. Božji duh jih je tako prevzel, da so povsem pozabili, zakaj so prišli. Savel je poslal po Davida še dvakrat, toda obakrat se je zgodilo enako. Na koncu je šel iskat Davida kralj Savel osebno, toda niti on se Božjemu duhu ni mogel postaviti po robu.  Pravzaprav ga je ta onesposobil za »ves [. . .] dan in vso noč«, tako da je imel David dovolj časa, da je pobegnil. (1. Samuelova 19:20–24)

20. Kaj se lahko naučimo iz pripovedi o Savlovem preganjanju Davida?

²⁰ Ta pripoved o Savlu in Davidu vsebuje krepilen pouk: kadar preganjalcem Božjih služabnikov nasprotuje Božji duh, ti ne morejo uspeti. (Psalm 46:11; 125:2) Jehova se je namenil, da bo David kralj nad Izraelom. Tega ni mogel nihče spremeniti. Za naše dni pa je Jehova sklenil: »Dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala«. Tega ne more nihče preprečiti. (Apostolska dela 5:40, 42)

21. a) Kako ravnajo nekateri sodobni nasprotniki? b) O čem smo lahko prepričani?

²¹ Nekateri verski in politični voditelji nas skušajo ovirati z lažmi in celo nasiljem. Toda kakor je Jehova v duhovnem smislu zaščitil Davida, tako bo zaščitil tudi svoje novodobno ljudstvo. (Malahija 3:6) Zato lahko kakor David z zaupanjem rečemo: »V Boga upam, ne bom se bal: Kaj mi more storiti človek?« (Psalm 56:11; 121:1–8; Rimljanom 8:31) Z Jehovovo pomočjo še naprej premagujmo vse izzive, medtem ko izpolnjujemo od Boga dobljeno nalogo, da oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu ljudem vseh narodov.

[Podčrtni opombi]

Ali se lahko spomnite?

• Zakaj svoje načine oznanjevanja prilagajamo?

• Za katere nove priložnosti so se nam odprla »velika vrata«?

• Kaj z oznanjevanjem dosegamo tudi na področjih, kjer se ugodno odzove le malo ljudi?

• Zakaj oznanjevanja kraljestvene dobre novice ne more ustaviti noben nasprotnik?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 22]

Veliko notranje zadovoljstvo

»Vesela družina, ki skupaj služi Jehovu.« Tako je opisana družina, ki se je iz Španije preselila v Bolivijo. Tja je namreč odšel eden od sinov, da bi pomagal neki oddaljeni skupini. Njegovo očitno veselje je na starša naredilo tolikšen vtis, da se mu je kmalu pridružila vsa družina (starša in štirje fantje, stari od 14 do 25 let). Trije fantje sedaj pionirajo, tisti, ki je bil na področju prvi, pa je pred kratkim obiskoval Strežnospopolnjevalno šolo.

»Izzivov je veliko,« pravi 30-letna Angelica iz Kanade, ki služi v Vzhodni Evropi, »toda to, da pomagam ljudem na oznanjevanju, mi je v zadovoljstvo. Ganejo pa me tudi mnogi izrazi hvaležnosti tukajšnjih Prič, ki se mi pogosto zahvalijo za to, da sem jim prišla pomagat.«

»Privaditi sva se morali na toliko drugačnih običajev,« pravita telesni sestri iz Združenih držav, ki sta v svojih poznih 20-ih letih in služita v Dominikanski republiki. »Vendar sva pri najini nalogi vztrajali in sedaj obiskuje shode sedem najinih biblijskih učencev.« Ti sestri sta pomagali pri ustanovitvi skupine kraljestvenih oznanjevalcev v mestu, kjer ni nobene občine.

Laura, sestra v svojih poznih 20-ih letih, služi v tujini že več kot štiri leta in pravi: »Namerno živim preprosto. Tako lahko oznanjevalci vidijo, da je skromno življenje stvar odločitve in zdravega uma, ne pa revščine. To, da lahko pomagam drugim, še posebej mladim, je zame vir veselja in odtehta težave, s katerimi se spoprijemam med služenjem na področju v tujini. Svojega služenja tukaj ne bi zamenjala za noben drug način življenja, zato bom ostala, dokler mi bo to Jehova dovolil.«

[Okvir/slika na strani 26]

Značilnosti knjižice Dobra novica za ljudi vseh narodov

Knjižica Dobra novica za ljudi vseh narodov vsebuje eno stran dolgo sporočilo v 29 jezikih. Sporočilo je napisano v prvi osebi. Ko ga bo torej sogovornik bral, bo zvenelo, kakor da mu govorite vi.

Na notranji strani platnic je zemljevid sveta. Uporabite ga za to, da s sogovornikom vzpostavite stik. Morda lahko pokažete na državo, kjer vi živite, in nakažete, da vas zanima, od kod je on. Tako bo morda stekla komunikacija in ustvarili boste prijateljsko in sproščeno ozračje.

V predgovoru knjižice je navodilo, kako ravnati, da bi tistim, ki govorijo nam nepoznan jezik, učinkovito pomagali. Prosimo, natančno ga preberite in se po njem skrbno ravnajte.

V Vsebinskem kazalu niso navedeni samo jeziki, temveč tudi ustrezne jezikovne oznake. Tako boste lažje ugotovili, na kateri jezik se nanašajo jezikovne oznake na naših tujejezičnih traktatih in drugih publikacijah.

[Slika]

Ali na oznanjevanju uporabljate to knjižico?

[Slike na strani 23]

Naše biblijske publikacije so sedaj na voljo v več kot 400 jezikih

GANA

LAPONSKA (ŠVEDSKA)

FILIPINI

[Slike na straneh 24, 25]

Ali bi lahko služili tam, kjer so kraljestveni oznanjevalci še potrebnejši?

EKVADOR

DOMINIKANSKA REPUBLIKA