Poudarki Prve knjige kraljev
Jehovova beseda je živa
Poudarki Prve knjige kraljev
»KO SE množe pravični, veseli se ljudstvo, ko pa gospoduje brezbožnik, ljudstvo zdihuje.« (Pregovori 29:2) O resničnosti tega pregovora živo priča Prva knjiga kraljev. V njej je zapisana življenjska zgodba kralja Salomona, pod katerim je starodavni Izrael užival varnost in veliko blaginjo. V tej knjigi je prav tako zapisana pripoved o tem, kako se je narod po Salomonovi smrti razdelil, poroča pa tudi o 14 kasnejših kraljih, od katerih so nekateri vladali v Izraelu, nekateri na Judovem. Samo dva od teh kraljev sta bila Jehovu dosledno zvesta. Poleg tega knjiga pripoveduje tudi o šestih prerokih, med katerimi je bil Elija.
Knjigo je v Jeruzalemu in na Judovem napisal prerok Jeremija, opisuje pa obdobje kakih 129 let – od leta 1040 pr. n. št. do leta 911 pr. n. št. Kot je videti, je Jeremija med pisanjem knjige upošteval tudi starodavne zapise, kakršna je ‚knjiga dejanj Salomonovih‘. Ti različni zapisi ne obstajajo več. (1. kraljev 11:41; 14:19; 15:7)
MODER KRALJ SKRBI ZA MIR IN BLAGINJO
Prva knjiga kraljev se prične z zanimivo pripovedjo o tem, kako si Adonija, sin kralja Davida, skuša prilastiti očetovo kraljestvo. Prerok Natan nemudoma ukrepa in mu prekriža načrte, za kralja pa je postavljen Davidov sin Salomon. Jehovu ugaja prošnja novo ustoličenega kralja, zato mu dá »srce modro in razumno«, pa tudi ‚bogastvo in slavo‘. (1. kraljev 3:12, 13) Kraljeva modrost je neprekosljiva in njegovo bogastvo brez primere. Izrael uživa obdobje miru in blaginje.
Med gradbenimi projekti, ki jih Salomon dokonča, so Jehovov tempelj in razne vladne palače. Jehova Salomonu zagotovi: »Utrdim kraljestva tvojega prestol nad Izraelom za večno.« Toda to se bo zgodilo le, če bo kralj ostal poslušen. (1. kraljev 9:4, 5) Pravi Bog ga prav tako posvari pred posledicami neposlušnosti. Vendar ima Salomon kasneje veliko tujih žena. Pod njihovim vplivom se v starosti obrne h krivemu čaščenju. Jehova napove, da se bo njegovo kraljestvo razdelilo. Leta 997 pr. n. št. Salomon umre in s tem se konča njegovo 40-letno vladanje. Prestol nasledi njegov sin Roboam.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
1:5 – Zakaj je Adonija skušal prevzeti prestol, ko je bil David še živ? Biblija na to ne odgovarja. Toda glede na to, da sta bila Adonijeva starejša brata Amnon in Absalom že mrtva, najbrž pa tudi Davidov sin Kileab, lahko logično sklenemo, da je Adonija menil, da ima kot najstarejši še živeči Davidov sin pravico do prestola. (2. Samuelova 3:2–4; 13:28, 29; 18:14–17) Ker si je pridobil podporo mogočnega vojskovodja Joaba in vplivnega velikega duhovnika Abiatarja, je bil verjetno prepričan, da mu bo poskus uspel. V Bibliji ne piše, ali je vedel za Davidov namen, da krono prevzame Salomon. Vendar Adonija na daritev ni povabil Salomona in drugih, ki so bili zvesti Davidu. (1. kraljev 1:9, 10) To nakazuje, da je na Salomona gledal kot na tekmeca.
1:49–53; 2:13–25 – Zakaj je Salomon dal Adonija usmrtiti, ko pa ga je sprva pomilostil? Salomon je dojel, zakaj ga je Adonija po Batsebi prosil, naj mu da Abisago za ženo, Batseba pa ni sprevidela Adonijevega pravega namena. David resda z lepo Abisago ni imel spolnih odnosov, vendar je veljala za njegovo priležnico. Glede na takratni običaj je lahko pripadala le Davidovemu zakonitemu dediču. Adonija je morda menil, da se bo, če Abisago dobi za ženo, spet lahko potegoval za prestol. Ker je Salomon sprevidel, da je Adonija s to prošnjo pokazal častihlepno željo po kraljevanju, je pomilostitev preklical.
6:37– 8:2 – Kdaj je bil tempelj slovesno posvečen? Tempelj je bil dokončan v osmem mesecu leta 1027 pr. n. št., v 11. letu Salomonovega vladanja. Videti je, da so opremljanje in vse druge priprave trajale 11 mesecev. Tempelj je bil očitno slovesno posvečen v sedmem mesecu leta 1026 pr. n. št. Pripoved opisuje tudi druge gradbene projekte, in sicer po dokončanju templja ter pred omembo njegove slovesne posvetitve, očitno zato, da bi zaokrožila razpravo o gradbenih delih. (2. letopisov 5:1–3)
9:10–13 – Ali se je to, da je Salomon 20 galilejskih mest podaril tirskemu kralju Hiramu, skladalo z mojzesovsko postavo? Zakon, naveden v Tretji Mojzesovi knjigi 25:23, 24, se je morda nanašal samo na področje, kjer so prebivali Izraelci. Možno je, da so v mestih, ki jih je Salomon dal Hiramu, živeli Neizraelci, čeprav so ležala znotraj meja Obljubljene dežele. (2. Mojzesova 23:31) To dejanje lahko tudi nakazuje, da Salomonu ni uspelo popolnoma upoštevati postave, kot takrat, ko si je »nabavil mnogo konj« in vzel veliko žena. (5. Mojzesova 17:16, 17) Kakor koli že, Hiram z darilom ni bil zadovoljen. Poganski prebivalci morda niso dobro skrbeli za mesta ali pa ta niso imela dobre lege.
11:4 – Ali je Salomon v starosti postal nezvest zaradi senilnosti? Verjetno ni šlo za to. Salomon je bil precej mlad, ko je zakraljeval, in čeprav je vladal 40 let, ni dosegel visoke starosti. Poleg tega ni popolnoma opustil Jehovovega čaščenja. Očitno je želel vpeljati neke vrste medverstvo.
Pouk za nas:
2:26, 27, 35. To, kar Jehova napove, se vedno izpolni. Z odstavitvijo Abiatarja, Elijevega potomca, se je izpolnila »beseda GOSPODOVA, ki jo je govoril za hišo Elijevo«. S tem, da je Abiatarja zamenjal Zadok iz Pinehasovega rodu, so se uresničile besede iz Četrte Mojzesove knjige 25:10–13. (2. Mojzesova 6:25; 1. Samuelova 2:31; 3:12; 1. letopisov 24:3)
2:37, 41–46. Kako nevarno je, če kdo misli, da lahko prekorači meje in ostane nekaznovan! Tisti, ki se zavestno oddaljijo od ‚tesne poti, ki vodi v življenje‘, bodo trpeli posledice nemodre odločitve. (Matej 7:14)
3:9, 12–14. Jehova odgovarja na iskrene molitve svojih služabnikov, ki prosijo za modrost, razum in vodstvo, da bi lahko opravljali Božjo službo. (Jakob 1:5)
8:22–53. Kako iskreno cenjenje je Salomon izrekel Jehovu – Bogu milosti, Izpolnjevalcu obljub in Poslušalcu molitev! S poglobljenim premišljevanjem o besedah, ki jih je Salomon izrekel ob slovesni posvetitvi, bomo tudi mi še bolj cenili te in druge vidike Božje osebnosti.
11:9–14, 23, 26. Ko je Salomon v kasnejših letih postal neposlušen, je Jehova obudil nasprotnike. »Bog ošabnim nasprotuje, ponižnim pa izkazuje nezasluženo dobrotljivost,« je rekel apostol Peter. (1. Petrovo 5:5)
11:30–40. Zaradi tega, kar je Ahija prerokoval glede Jeroboama, je kralj Salomon želel slednjega ubiti. Kako drugače se je kralj odzval kakih 40 let prej, ko se ni želel maščevati Adoniju in drugim zarotnikom! (1. Kraljev 1:50–53) Drugače je ravnal zato, ker je zapustil Jehova.
ZDRUŽENO KRALJESTVO SE RAZDELI
Jeroboam in ljudstvo pridejo h kralju Roboamu in ga prosijo, naj jim olajša breme, ki jim ga je naložil Roboamov oče Salomon. Roboam se ne zmeni za njihove prošnje, ampak jim zagrozi, da jim bo naložil še težje breme. Deset rodov se upre in za svojega kralja postavi Jeroboama. Kraljestvo se razdeli. Roboam vlada južnemu kraljestvu, ki ga sestavljata Judov in Benjaminov rod, Jeroboam pa kraljuje nad severnim desetrodovnim Izraelovim kraljestvom.
Jeroboam ne želi, da bi ljudstvo odhajalo častit Boga v Jeruzalem, zato postavi dve zlati teleti – eno v Danu in drugo v Betelu. Kralji, ki so v Izraelu vladali po Jeroboamu, so med drugim Nadab, Baasa, Ela, Zimri, Tibni, Omri, Ahab in Ahazija. Na Judovem so po Roboamu vladali Abijam, Asa, Josafat in Joram. Med preroki v dneh tistih kraljev so bili Ahija, Semaja in neimenovani Božji človek, kakor tudi Jehu, Elija in Mihaj.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
18:21 – Zakaj so bili ljudje tiho, ko jim je Elija rekel, naj izberejo bodisi Jehova bodisi Baala? Morda so se začeli zavedati svoje napake, da niso bili vdani samo Jehovu, kar se je v bistvu od njih zahtevalo, in so se zato počutili krive. Ali pa jim je mogoče vest že tako otopela, da niso videli nič napačnega v tem, da častijo Baala in hkrati tudi Jehova. Šele potem ko je Jehova pokazal svojo moč, so rekli: »Jehova je pravi Bog! Jehova je pravi Bog!« (1. kraljev 18:39, NW)
20:34 – Zakaj je Ahab, potem ko mu je Jehova naklonil zmago nad Sirci, prizanesel njihovemu kralju Ben-hadadu? Namesto da bi Ahab Ben-hadada ubil, je z njim sklenil zavezo, ki mu je omogočila, da je dobil ulice v sirijski prestolnici Damask, najbrž zato, da je lahko tam odprl bazarje oziroma trge. Podobno je v preteklosti storil tudi Ben-hadadov oče, da je za trgovske namene dobil ulice v Samariji. Ahab je Ben-hadada torej izpustil zato, da je lahko vzpostavil trgovske stike v Damasku.
Pouk za nas:
12:13, 14. Pred pomembnimi odločitvami v življenju bi se morali po nasvet obrniti na modre in zrele posameznike, ki dobro poznajo Sveto pismo in močno spoštujejo Božja načela.
13:11–24. Nasvet ali predlog, ki se nam zdi dvomljiv, pa čeprav ga je izrekel kak dobronamerni sovernik, bi morali pretehtati v luči zdravih napotkov iz Božje Besede. (1. Janezovo 4:1)
14:13. Jehova nas preiskuje, da bi v nas našel kaj dobrega. Četudi je tega morda neznaten del, nam lahko pomaga, da to dobro v nas raste, če mu le služimo po najboljših močeh.
15:10–13. Pogumno moramo zavračati odpadništvo in se zavzemati za pravo čaščenje.
17:10–16. Vdova iz Sarepte je Elija prepoznala kot preroka in ga kot takšnega tudi sprejela. Jehova jo je za takšno dejanje vere blagoslovil. Danes Jehova prav tako opazi naša dela vere in nagrajuje tiste, ki tako ali drugače podpirajo kraljestveno delo. (Matej 6:33; 10:41, 42; Hebrejcem 6:10)
19:1–8. Ko doživljamo hudo nasprotovanje, smo lahko prepričani, da nas bo Jehova podpiral. (2. Korinčanom 4:7–9)
19:10, 14, 18. Pravi častilci niso nikoli sami. Imajo Jehova in svetovno bratovščino.
19:11–13. Jehova ni »mati narava« oziroma zgolj nekakšna poosebitev naravnih sil.
20:11. Ko se je Ben-hadad širokoustil o tem, kako bo uničil Samarijo, mu je izraelski kralj odvrnil: »Kdor se opasuje z mečem [da bi se pripravil na boj], naj se še ne hvali kakor oni, ki ga deva od sebe« potem, ko se je vrnil iz boja kot zmagovalec. Ko smo pred kakšno novo nalogo, moramo paziti, da se ne bi glede tega samozavestno širokoustili. (Pregovori 27:1; Jakob 4:13–16)
Knjiga, ki nam nadvse koristi
Mojzes je medtem, ko je pripovedoval o tem, kako so na gori Sinaj dobili postavo, Izraelcem rekel: »Poglejte, danes stavim pred vas blagoslov in prokletstvo: blagoslov, ako poslušate zapovedi GOSPODA, svojega Boga, ki vam jih danes zapovedujem; prokletstvo pa, ako ne poslušate zapovedi GOSPODA, svojega Boga, temuč krenete s poti, ki vam jo danes zapovedujem.« (5. Mojzesova 11:26–28)
Kako jasno nas na to pomembno resnico opozarja Prva knjiga kraljev! Kot smo videli, nam ta knjiga ponuja tudi veliko drugega dragocenega pouka. Njeno sporočilo je zares živo in ima močan vpliv. (Hebrejcem 4:12)
[Slika na strani 29]
Tempelj in drugi objekti, ki jih je zgradil Salomon
[Slika na straneh 30, 31]
Potem ko je Jehova pokazal svojo moč, je ljudstvo vzkliknilo: »Jehova je pravi Bog!«