Ali ste zvesti v vsem?
Ali ste zvesti v vsem?
»Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem.« (LUKA 16:10)
1. Kako Jehova med drugim kaže svojo zvestobo?
ALI ste že kdaj opazovali, kaj se čez dan dogaja z drevesno senco? Seveda, senca nenehno spreminja svojo velikost in lego! Človeška prizadevanja in obljube so pogosto prav tako nestanovitne, kakor je senca. Bog Jehova pa se z minevanjem časa ne spreminja. Učenec Jakob ga imenuje ‚Oče nebesnih luči‘ in pravi: ‚V nasprotju s senco se on ne spreminja.‘ (Jakob 1:17) Jehova je nespremenljiv in zanesljiv tudi v najneznatnejših podrobnostih. On je »Bog zvestobe«. (5. Mojzesova 32:4)
2. a) Zakaj naj bi se preiskali glede tega, ali smo zvesti? b) O katerih vprašanjih, povezanih z zvestobo, bomo razpravljali?
2 Kako pa Bog gleda na zanesljivost svojih častilcev? Tako kakor je nekoč David, ki je o Božjih častilcih rekel: »Oči moje se bodo vpirale na zveste v deželi, da naj sedajo z menoj; kdor hodi po potu popolnosti, ta mi bo stregel.« (Psalm 101:6) Da, Jehova je vesel zvestobe svojih služabnikov. Apostol Pavel je upravičeno napisal: »Od oskrbnikov pa se zahteva, da se izkažejo zveste.« (1. Korinčanom 4:2) Kaj vse pa pomeni biti zvest? Na katerih področjih v življenju naj bi zvesto ravnali? Kako je blagoslovljen tisti, ki »hodi po potu popolnosti«?
Kaj pomeni biti zvest
3. Po čem se vidi, ali smo zvesti?
3 »Mojzes je bil kot služabnik zvest,« piše v Pismu Hebrejcem 3:5. Kako je prerok Mojzes pokazal svojo zvestobo? Pri izdelavi in postavitvi shodnega šotora ‚je storil [. . .] po vsem, kar mu je bil zapovedal GOSPOD, storil je prav tako‘. (2. Mojzesova 40:16) Jehovovi častilci kažemo svojo zvestobo Bogu tako, da mu poslušno služimo. To nedvomno pomeni, da mu ostajamo zvestovdani tudi v težavnih preizkušnjah. Toda uspešno spoprijemanje z velikimi preizkušnjami ni edini znak zvestobe. »Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem,« je rekel Jezus, »in kdor je v najmanjšem nepravičen, je nepravičen tudi v velikem.« (Luka 16:10) Zvesti moramo ostati tudi v navidez majhnih rečeh.
4., 5. Kaj kažemo s tem, da smo zvesti »v najmanjšem«?
4 To, da smo vsak dan poslušni »v najmanjšem«, je pomembno zaradi dveh razlogov. Kot prvo s tem kažemo, kako gledamo na Jehovovo vrhovnost. Razmislimo o preizkušnji zvestovdanosti, pred katero sta bila prva dva človeka, Adam in Eva. To, kar je Bog pričakoval od njiju, zanju nikakor ne bi smelo biti težko. V edenskem vrtu sta lahko jedla vsakovrstno hrano, le od enega drevesa nista smela jesti – »od drevesa spoznanja dobrega in hudega«. (1. Mojzesova 2:16, 17) Z zvesto poslušnostjo tej preprosti zapovedi bi pokazala, da podpirata Jehovovo vladarstvo. Ko torej vsak dan ravnamo po Jehovovih navodilih, kažemo, da podpiramo Njegovo vrhovnost.
5 Drugi razlog pa je ta, da je naše ravnanje »v najmanjšem« povezano s tem, kako se bomo odzvali »tudi v velikem«, torej ob večjih izzivih v življenju. Razmislimo na primer, kaj se je zgodilo Danielu in njegovim trem hebrejskim prijateljem, Hananiju, Misaelu in Azariju. Leta 617 pr. n. št. so jih odpeljali v babilonsko ujetništvo. Bili so še mladi, verjetno v najstniških letih, ko so morali na dvor kralja Nebukadnezarja. Kralj jim je »določil vsakdanji obrok kraljevih jedil in vina, ki ga je sam pil, in da jih tako vzgajajo tri leta, in potem naj bi stali pred kraljem«. (Daniel 1:3–5)
6. S katero preizkušnjo so se na babilonskem dvoru srečali Daniel in njegovi trije hebrejski prijatelji?
6 Navodila, ki jih je glede prehrane dal babilonski kralj, pa so bila za štiri hebrejske mladeniče sporna. H kraljevim poslasticam je verjetno spadala tudi hrana, ki je bila po mojzesovskem zakonu prepovedana. (5. Mojzesova 14:3–20) Zaklanih živali morda niso ustrezno izkrvavili, zato bi mladeniči s tem, ko bi takšno meso jedli, kršili Božji zakon. (5. Mojzesova 12:23–25) Poleg tega so imeli babilonski častilci navado, da so hrano pred skupnim obedom darovali malikom.
7. Kaj so Daniel in njegovi trije prijatelji s svojo poslušnostjo pokazali?
7 Dvoru babilonskega kralja nedvomno ni bilo kaj dosti mar za omejitve, ki so jih glede prehrane imeli Hebrejci. Toda Daniel in njegovi trije prijatelji so se v srcu odločili, da se s hrano, ki jo je Božji zakon Izraelcem prepovedoval, ne bodo omadeževali. To je bilo povezano z njihovo zvestovdanostjo in zvestobo Bogu. Zaradi tega so zaprosili za rastlinsko hrano ter vodo in njihovi prošnji so ugodili. (Daniel 1:9–14) Danes se nekaterim morda zdi dejanje teh štirih mladeničev nepomembno. Toda ti Hebrejci so s svojo poslušnostjo Bogu pokazali, na kateri strani so glede spornega vprašanja o Jehovovi vrhovnosti.
8. a) V kateri veliki preizkušnji zvestovdanosti so se znašli trije Hebrejci? b) Kako se je ta preizkušnja končala in kaj se iz tega naučimo?
8 Danielovi trije prijatelji so se s tem, da so ostali zvesti v nečem, kar je morda bilo videti nepomembno, pripravili na večjo preizkušnjo. Odprite svojo Biblijo pri 3. poglavju Danielove knjige in si preberite o tem, kako so jim zagrozili s smrtno kaznijo, ker niso hoteli počastiti zlate podobe, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar. Ko so jih privedli pred kralja, so odločno dejali: »Bodisi, da nas Bog naš, ki mu služimo, more oteti iz goreče, razbeljene peči – in on nas otme iz tvoje roke, o kralj! bodisi da ne, znano bodi tebi, kralj, da ne bomo služili bogovom tvojim in podobe zlate, ki si jo postavil, ne bomo molili!« (Daniel 3:17, 18) Ali jih je Jehova rešil? Stražarji, ki so vrgli mladeniče v gorečo peč, so umrli, trije zvesti Hebrejci pa so stopili iz peči živi, ogenj jih ni niti malo ožgal! Ker jim je bilo zvesto ravnanje že ustaljen vzorec vedenja, so bili pripravljeni na to, da so lahko ostali zvesti tudi v tej veliki preizkušnji. Ali to ne kaže, kako pomembno je, da smo zvesti v majhnih rečeh?
Zvestoba, ko gre za ‚nepravično bogastvo‘
9. O čem govori sobesedilo Jezusovih besed, zapisanih v Lukovem evangeliju 16:10?
9 Preden je Jezus povedal načelo, da je človek, ki je zvest v navidez majhnih rečeh, zvest tudi v pomembnih, je svojim poslušalcem svetoval: »Pridobite si prijateljev z nepravičnim bogastvom, da vas, ko to poide, sprejmejo v večna bivališča.« Zatem je izrekel besede o zvestobi v najmanjšem in nadaljeval: »Če se torej niste izkazali zveste glede nepravičnega bogastva, kdo vam bo zaupal tisto pravo? [. . .] Noben hišni služabnik ne more sužnjevati dvema gospodarjema: ker ali bo enega sovražil in drugega ljubil ali pa se bo enega držal in bo drugega zaničeval. Ne morete sužnjevati Bogu in Bogastvu.« (Luka 16:9–13)
10. Kako lahko kažemo zvestobo pri tem, kako rabimo ‚nepravično bogastvo‘?
10 Glede na sobesedilo se Jezusove besede, zapisane v Lukovem evangeliju 16:10, v prvi vrsti nanašajo na to, kako rabimo ‚nepravično bogastvo‘ – naša gmotna sredstva oziroma imetje. Nepravično se imenuje zato, ker imajo nad gmotnim bogastvom, še posebej denarjem, oblast grešni ljudje. Poleg tega lahko želja po pridobivanju bogastva vodi k nepravičnim dejanjem. Zvestobo pri ravnanju s svojim imetjem kažemo tako, da z njim modro ravnamo. Ne uporabljamo ga za sebične namene, temveč za podpiranje dela v prid Kraljestva in za pomoč tistim, ki so v stiski. Če smo na tak način zvesti, se spoprijateljimo z Bogom Jehovom in Jezusom Kristusom, ki imata v lasti »večna bivališča«. Tja nas bosta sprejela tako, da nam bosta podelila večno življenje v nebesih ali na rajski zemlji.
11. Zakaj naj ne bi omahovali glede tega, ali naj tistim, ki nas vprašajo, pojasnimo, da za svetovno delo, ki ga opravljamo Jehovove priče, sprejemamo prispevke?
11 Razmislimo tudi o tem, kakšno možnost imajo ljudje, ko jim pri oznanjevanju kraljestvenega sporočila pustimo Biblijo ali biblijsko literaturo ter v odgovor na njihovo vprašanje pojasnimo, da za svetovno delo, ki ga opravljamo Jehovove priče, sprejemamo prispevke. Ali jim s tem ne omogočimo, da svoja gmotna sredstva modro rabijo? Zapis v Lukovem evangeliju 16:10 se sicer predvsem nanaša na rabo gmotnih sredstev, toda vsebuje načelo, ki velja tudi za druga področja v življenju.
Poštenost je pomembna
12., 13. Kako vse lahko kažemo, da smo pošteni?
12 Apostol Pavel je napisal: »Prepričani smo namreč, da imamo čisto vest, saj se želimo v vsem pošteno vesti.« (Hebrejcem 13:18) Besedna zveza »v vsem« nedvomno zajema vse, kar je povezano z denarnimi sredstvi. Tako denimo pravočasno in pošteno poravnavamo dolgove in plačujemo davke. Zakaj? Zaradi naše vesti, predvsem pa zato, ker ljubimo Boga in želimo izpolnjevati njegova navodila. (Rimljanom 13:5, 6) Kaj pa storimo, ko najdemo kaj, kar ni naše? Najdeno si prizadevamo vrniti lastniku, saj ima do tega pravico. Kako odlično pričevanje lahko damo, ko pojasnimo, kaj nas je spodbudilo k temu, da smo mu lastnino vrnili!
13 Zvestoba v vsem pa zajema tudi to, da smo pošteni na delovnem mestu. S poštenimi delovnimi navadami ljudi pritegnemo k Bogu, ki mu služimo. Zato ne ‚krademo‘ časa z lenobo. Nasprotno, marljivo delamo, kakor bi delali za Jehova. (Efežanom 4:28; Kološanom 3:23) Po ocenah v neki evropski državi tretjina vseh zaposlenih, ki zaprosi za bolniški dopust, pravzaprav slepari. Pravi Božji služabniki si ne izmišljajo izgovorov, da bi se ognili delu. Včasih delodajalci Jehovovim pričam zaradi njihove poštenosti in marljivosti ponudijo napredovanje. (Pregovori 10:4)
Zvestoba v krščanski službi oznanjevanja
14., 15. Kako se lahko v krščanski službi oznanjevanja izkažemo za zveste?
14 Kako kažemo zvestobo v službi, ki nam je zaupana, v oznanjevanju? »Po Jezusu vedno prinašajmo Bogu daritev hvale,« pravi Biblija, »to je sad ustnic, ki javno priznavajo njegovo ime.« (Hebrejcem 13:15) Zvestobo v terenski službi najbolj pokažemo tako, da v njej redno sodelujemo. Zakaj bi dovolili, da mine mesec dni, ne da bi oznanjevali o Jehovu in njegovem namenu? Poleg tega nam redno sodelovanje pri tem delu pomaga, da postanemo bolj vešči in učinkoviti.
15 Zvestobo v terenski službi pa lahko dobro pokažemo tudi tako, da udejanjamo predloge, zapisane v Stražnem stolpu in Naši kraljestveni strežbi. Ali nismo takrat, ko se na oznanjevanje pripravimo in uporabljamo predlagane predstavitve oziroma katere druge stvarne predstavitve, učinkovitejši? Ali si potem, ko srečamo koga, ki pokaže, da ga zanima kraljestveno sporočilo, nemudoma prizadevamo zanimanje negovati? Kako pa je z našimi biblijskimi pouki, ki smo jih morda pričeli z zainteresiranimi posamezniki? Ali smo zanesljivi in za te ljudi zvesto skrbimo? Če se pri oznanjevanju izkažemo zveste, lahko to pomeni življenje za nas in za tiste, ki nas poslušajo. (1. Timoteju 4:15, 16)
Ločenost od sveta
16., 17. Kako lahko kažemo, da smo ločeni od sveta?
16 Jezus je v molitvi Bogu o svojih sledilcih rekel: »Dal sem jim tvojo besedo, svet pa jih sovraži, ker niso del sveta, kakor tudi jaz nisem del sveta. Ne prosim te, da jih vzameš iz sveta, temveč da jih varuješ zaradi hudobnega. Oni niso del sveta, kakor tudi jaz nisem del sveta.« (Janez 17:14–16) Morda smo trdno odločeni, da bomo ostali ločeni od sveta v velikih stvareh, kot so nevtralnost, verski prazniki in običaji ter nemorala. Kaj pa, ko gre za kaj manjšega? Ali je morda ta svet na nas že kako vplival, ne da bi se tega sploh zavedali? Kako hitro se lahko, če nismo pazljivi, na primer pričnemo nedostojno in neprimerno oblačiti! S tem, da pri oblačenju in urejanju odsevamo ‚skromnost in zdrav um‘, kažemo zvestobo. (1. Timoteju 2:9, 10) Da, ‚nikakor v ničemer ne dajmo povoda za spotiko, da se naši službi ne bi moglo nič očitati, ampak se v vsem priporočajmo za Božje služabnike‘. (2. Korinčanom 6:3, 4)
17 Naša želja je, da bi izkazovali čast Jehovu, zato se za občinske shode oblečemo dostojno. In enako ravnamo, ko se zberemo na zborih in zborovanjih. Naša obleka mora biti praktična in spodobna. S tem pričujemo drugim, ki nas opazujejo. Naše ravnanje je na očeh celo angelom, ki so opazovali že Pavla in druge kristjane. (1. Korinčanom 4:9) Pravzaprav bi morali biti vselej primerno oblečeni. Nekaterim se zvestoba pri izbiri oblačil morda zdi nepomembna, toda v Božjih očeh je pomembna.
Blagoslovi za zvestobo
18., 19. Katere blagoslove prinaša zvestoba?
18 Pravi kristjani so opisani kot ‚dobri oskrbniki Božje, na razne načine izražene nezaslužene dobrotljivosti‘. Zato so ‚odvisni od moči, ki jo daje Bog‘. (1. Petrovo 4:10, 11) Kot oskrbnikom nam je tudi zaupano to, kar nam osebno pravzaprav ne pripada – izrazi Božje nezaslužene dobrotljivosti, k čemur spada tudi naša služba oznanjevanja. Da bi se izkazali za dobre oskrbnike, se zanašamo na moč, ki jo daje Bog, »moč, ki presega običajno«. (2. Korinčanom 4:7) Na kako izreden način se urimo za to, da se bomo lahko spoprijeli s kakršnimi koli preizkušnjami, ki bi se morda še pojavile na naši poti!
19 Psalmist je pel: »Ljubite GOSPODA, vsi njegovi pobožni [zvesti, NW]! GOSPOD čuva zveste.« (Psalm 31:24, SSP [31:23, AC]) Bodimo odločeni ostati zvesti, s popolnim zaupanjem, da je Jehova »Rešitelj vsakršnih ljudi, še posebej pa zvestih«. (1. Timoteju 4:10)
Ali se spomnite?
• Zakaj bi morali biti ‚zvesti v najmanjšem‘?
• Kako lahko dokazujemo svojo zvestobo
s poštenostjo?
v službi oznanjevanja?
s tem, da smo ločeni od tega sveta?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 26]
Zvesti v najmanjšem – zvesti tudi v velikem
[Slika na strani 29]
‚Pošteno se vedite v vsem.‘
[Slika na strani 29]
Zvestobo odlično pokažemo tako, da se na oznanjevanje dobro pripravimo
[Slika na strani 30]
Pri oblačenju in urejanju bodimo skromni