‚Meč za Jehova in za Gideona!‘

TAKO številni so kakor kobilice in rodovitna polja spreminjajo v pusto zemljo. Smo v obdobju, ko v Izraelu vladajo sodniki, in Izraelci so obupani. Sedem let že traja, da v deželo, takoj ko vzklije posejano seme, vdrejo roparske horde na kamelah – Madianci, Amalekovci in Jutrovci. Lakomne črede se razpasejo in požirajo vse, kar je zelenega. Toda Izraelci nimajo ne osla, ne bika, ne ovce. Strahovlada Madiancev je tako kruta, da se obubožani Izraelci zatečejo v podzemna skladišča v gorah, votline in težko dostopna mesta.

Kako to, da je prišlo do takšne stiske? Odpadniški Izraelci služijo krivim bogovom, zato jih je Jehova prepustil njihovim zatiralcem. Ko Izraelovi sinovi ne zmorejo več, prosijo Jehova za pomoč. Ali jih bo uslišal? Kaj se lahko naučimo iz njihove izkušnje? (Sodniki 6:1–6)

Previden kmet ali »močni junak«?

Izraelski kmetje žito običajno mlatijo z voli in mlatilnicami na privetrnem kraju, tako da lahko vetrič ujame pleve in jih med vejanjem loči od zrnja. Toda s tem bi bili preveč na očeh plenilcem, ki grozijo, da bodo deželo povsem opustošili. Gideon se pred Madianci skrije in žito mlati v tlačilnici – najbrž veliki, skriti kadi, izklesani iz kamna. (Sodniki 6:11) Zrnje v majhnih količinah verjetno tolče s palico. Zaradi spleta okoliščin se pač mora znajti.

Predstavljajte si, kako presenečen je Gideon, ko se mu prikaže Jehovov angel in mu reče: »GOSPOD [Jehova, NW] s teboj, ti močni junak!« (Sodniki 6:12) Kot mož, ki na skrivaj mlati žito v tlačilnici, se počuti vse prej kakor močan. Toda te besede nakazujejo, da je Bog povsem prepričan, da je prav Gideon lahko močan voditelj Izraelcev. Kljub temu se mora Gideon še sam prepričati.

Jehova mu naroči, naj »reši Izraela Madianove roke«, toda ta skromno odvrne: »Ah, Gospod, s čim naj rešim Izraela? Glej, sorodništvo moje je najbolj siromašno v Manaseju in jaz sem najmanjši v očeta svojega hiši.« Previden Gideon Boga prosi, naj mu pokaže, da bo v boju z Madianci res z njim, in Jehova ugodi njegovi razumni prošnji po zagotovilu. Gideon pred angela, ki ga je obiskal, postavi darilo v obliki hrane, iz skale se dvigne ogenj in pogoltne daritev. Gideon potem, ko mu Jehova odžene strahove, na tistem mestu zgradi oltar. (Sodniki 6:12–24)

»Pravdaj se, Baal«

Največji problem Izraelcev ni ta, da jih zatirajo Madianci, ampak da suženjsko častijo Baala. Jehova je »ljubosumen Bog« in nihče mu ne more sprejemljivo služiti, če obenem časti druge bogove. (2. Mojzesova 34:14, SSP) Zato Jehova Gideonu zapove, naj podre Baalov oltar, ki ga je postavil njegov oče, ter poseka Ašero. Gideon se boji, kako bi se odzvali njegov oče in drugi, če bi to storil sredi belega dne, zato se tega s pomočjo desetih služabnikov loti ponoči.

Gideon je upravičeno previden, saj tamkajšnji častilci Baala ob odkritju tega »bogoskrunstva«  zahtevajo njegovo življenje. Toda Gideonov oče Joas z neizpodbitno logiko ljudstvu dopoveduje, da bi se moral biti Baal sam sposoben braniti, če je res Bog. Zato Joas od takrat naprej svojega sina imenuje Jerub-baal, kar pomeni »Pravdaj se, Baal, zoper njega«. (Sodniki 6:25–32)

Bog svoje služabnike vedno blagoslavlja, ko se ti odločno postavijo za pravo čaščenje. Ko Madianci in njihovi zavezniki ponovno napadejo izraelsko področje, »duh GOSPODOV obleče v moč Gideona«. (Sodniki 6:34) Gideon pod vplivom Božjega duha oziroma dejavne sile skliče čete iz Manasejevega, Aserjevega, Zebulonovega in Neftalijevega rodu. (Sodniki 6:35)

Priprave na spopad

Gideon ima sedaj vojsko, ki šteje 32.000 vojakov, a kljub temu prosi Boga za znamenje. Če bo runo, položeno na gumnu, ovlažila rosa, zemlja pa bo ostala suha, bo to pomenilo, da bo Bog po njegovi roki rešil Izraelce. Jehova stori čudež, Gideon pa je potolažen šele, ko se izpolni tudi obratno znamenje – vlažna tla in suho runo. Ali je Gideon preveč previden? Očitno ne, saj Jehova usliši njegovo prošnjo po zagotovilu. (Sodniki 6:36–40) Danes takšnih čudežev ne pričakujemo. Toda Jehovove smernice in zagotovila lahko prejemamo iz Njegove Besede.

Bog sedaj Gideonu pove, da je njegova vojska prevelika. Če bodo Izraelci svoje sovražnike premagali s tolikšno močjo, se bodo morda širokoustili, da so se rešili sami. Priznanje za skorajšnjo zmago mora pripadati Jehovu. Kakšna je rešitev? Gideon upošteva mojzesovsko postavo in vsem boječim predlaga, naj odstopijo. To stori 22.000 njegovih mož, tako da jih ostane le še 10.000. (5. Mojzesova 20:8; Sodniki 7:2, 3)

Bog še zmeraj pravi, da je vojakov preveč. Gideonu naroči, naj jih pelje k vodi. Judovski zgodovinar Jožef je napisal, da je Bog Gideonu naročil, naj svoje vojake povede k reki sredi dnevne vročine. Kakor koli je že bilo, Gideon može opazuje, kako pijejo. Le 300 med njimi vodo zajame z roko in jo posrka, medtem pa gledajo, ali je morebiti kje lahko sovražnik, ki bi jih napadel. Z Gideonom bo odšlo le 300 opreznih mož. (Sodniki 7:4–8) Predstavljajte si, da ste v njihovi koži. Glede na to, da je vaših sovražnikov 135.000, prav gotovo sklenete, da boste lahko zmagali le z Jehovovo močjo, ne s svojo!

Bog Gideonu naroči, naj vzame s seboj hlapca in si ogleda tabor Madiancev. Gideon tam po naključju sliši nekega moža, kako pripoveduje svoje sanje tovarišu, ta pa mu nemudoma pojasni pomen sanj – Bog se je odločil, da bo Madiance dal v Gideonovo  roko. Ravno to je Gideon moral slišati. Sedaj je prepričan, da bo Jehova njemu in njegovim 300 možem dal zmago nad Madianci. (Sodniki 7:9–15)

Vojna strategija

Tristo mož je razdeljenih v tri skupine po 100. Vsak mož dobi rog in prazen vrč. V njem je skrita bakla. Gideon jim najprej naroči: ‚Glejte name in me posnemajte! Ko zatrobim na trobento [rog, SSP], zatrobite tudi vi in kličite: Meč za GOSPODA [Jehova, NW] in za Gideona!‘ (Sodniki 7:16–18, 20)

Tristo izraelskih vojakov na skrivaj pride do roba sovražnikovega tabora. Ura je približno deset zvečer – pravkar se je zamenjala straža. Zdi se, da je to pravi čas za napad, saj se morajo novim stražarjem oči šele privaditi na temo.

Kakšno grozo sedaj doživijo Madianci! Naenkrat čisto tišino preseka tresk 300 vrčev, glas 300 trobent in kriki 300 mož. Madianci, osupli predvsem zaradi vzklika ‚Meč za Jehova in za Gideona!‘, s svojim vpitjem še povečajo hrup. V takšni zmešnjavi je nemogoče, da prepoznajo, kdo je njihov prijatelj in kdo sovražnik. Tristo mož mirno stoji na svojih dodeljenih mestih, Bog pa povzroči, da sovražniki s svojimi meči drug drugega pobijejo. Tabor je poražen, pobeg je onemogočen in naporen pregon še zadnjih ostankov sovražnikovih čet dokončno odstrani grožnjo Madiancev. Dolga in morilska zasedba je končno uničena. (Sodniki 7:19–25; 8:10–12, 28)

Gideon tudi po tej zmagi ostane skromen. Ko se Efraimci, ki se očitno počutijo užaljene, ker niso bili poklicani v boj, skušajo z Gideonom prepirati, se ta odzove blago. S takim odgovorom pomiri njihovo jezo. (Sodniki 8:1–3; Pregovori 15:1)

Sedaj ko je mir obnovljen, Izraelci Gideona spodbujajo, naj postane njihov kralj. Kakšna skušnjava! Toda Gideon jih zavrne. Ni pozabil, komu pripada zmaga nad Madianci. »Ne bodem vam vladar, tudi sin moj vam ne bode vladar,« jim je rekel, »GOSPOD vam bodi vladar.« (Sodniki 8:23)

Toda Gideon zaradi svoje nepopolnosti ne kaže zmeraj dobre presoje. Iz nekega razloga, ki v Bibliji ni naveden, naredi iz vojnega plena naramnik in ga postavi v svoje mesto. V zapisu piše, da se je tam ves Izrael vdajal »nečistosti«. Naramnik začnejo malikovati in postane zanka celo za Gideona in njegovo družino. Vseeno pa se Gideon malikovanju ne vda popolnoma, saj ga Sveto pismo šteje za moža, ki je veroval v Jehova. (Sodniki 8:27; Hebrejcem 11:32–34)

Pouk za nas

Zgodba o Gideonu nam je v svarilo in spodbudo. Svari nas, da smo lahko zaradi svojeglavega vedenja ob Jehovovega duha in blagoslov ter da bo tako naše duhovno stanje postalo podobno stanju obubožanih prebivalcev dežele, ki so jo opustošile kobilice. Živimo v kritičnih časih in nikoli ne bi smeli pozabiti, da Jehovov blagoslov »bogatí, trud pa ničesar ne pridene«. (Pregovori 10:22) Bog nas blagoslavlja, če ‚mu služimo z nerazdeljenim srcem in z radovoljnim duhom‘. Sicer nas zavrne. (1. letopisov 28:9)

Pripoved o Gideonu pa nas tudi spodbudi, saj dokazuje, da Jehova svoje ljudstvo lahko reši vsakršne grožnje, in to celo po roki tistih, ki so videti šibki ali nemočni. To, da so Gideon in njegovih 300 mož uspeli premagati 135.000 Madiancev, je dokaz Božje neomejene moči. Znajdemo se lahko v brezupnih težavah in morda se nam ob preštevilnih sovražnikih zdi, da smo brez izhoda. Toda biblijska pripoved o Gideonu nas spodbuja, naj zaupamo Jehovu, ki bo blagoslovil in rešil vse tiste, ki vanj verujejo.