Pravi nauki, ki ugajajo Bogu

DA BI prebivalci zemlje vedeli, kateri nauki so pravi in ugajajo Bogu, bi moral Bog svoje misli razodeti človeštvu. Poleg tega bi moral poskrbeti, da bi bilo to razodetje na voljo vsem. Kako bi sicer človeštvo sploh lahko vedelo, kaj je Bogu všeč glede naukov, čaščenja in vedenja? Ali je Bog priskrbel takšne informacije? Če je, kako?

Ali bi lahko kateri človek, ki živi nekaj desetletij, osebno prišel do vseh ljudi in služil kot posrednik med Bogom in ljudmi? Ne. Toda kaj takega bi lahko opravil trajen zapis. Ali ne bi bilo potemtakem primerno, da bi bilo Božje razodetje na voljo v obliki knjige? Ena od starodavnih knjig, ki pravi, da je navdihnjena od Boga, je Biblija. »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti,« je napisal eden od njenih piscev. (2. Timoteju 3:16) Seznanimo se sedaj pobliže z Biblijo in poglejmo, ali je vir pravih naukov.

Koliko je stara?

Med glavnimi verskimi knjigami je Biblija ena najstarejših. Njeni prvi deli so bili napisani pred kakimi 3500 leti. Dokončana je bila leta 98 n. št. * Čeprav je Biblijo v razdobju 1600 let pisalo kakih 40 mož, je njeno celotno besedilo usklajeno, to pa zaradi tega, ker je njen dejanski Avtor Bog.

Biblija je najbolj razširjena in največkrat prevedena knjiga v vsej zgodovini. Vsako leto se razdeli kakih 60 milijonov izvodov bodisi celotnega Svetega pisma bodisi posameznih knjig. V celoti ali deloma je prevedena v več kot 2300 jezikov in narečij. Več kot 90 odstotkom ljudem je v celoti ali vsaj deloma na voljo v njihovem maternem jeziku. Ta knjiga je prestopila državne meje, premagala rasna razlikovanja in premostila etnične pregrade.

 Kako je razdeljena?

Če imate Biblijo, zakaj je ne bi odprli in pogledali, kako je sestavljena? * Najprej si oglejte vsebinsko kazalo. Ta je pri večini Biblij na začetku, našteta pa so imena vseh knjig in številke strani, na katerih jih lahko najdete. Opazili boste, da je Biblija pravzaprav velika zbirka posameznih knjig in vsaka ima svoje ime. Na samem začetku je Prva Mojzesova knjiga, zadnja pa je knjiga Razodetje ali Apokalipsa. Knjige so razdeljene na dva dela. Prvih 39 knjig se imenuje Hebrejski spisi, saj so bile napisane večinoma v hebrejščini. Zadnjih 27 knjig je bilo napisanih v grščini, zato sestavljajo Grške spise. Nekateri ta dva dela imenujejo tudi Stara zaveza in Nova zaveza.

Biblijske knjige so zaradi lažjega iskanja razdeljene na poglavja in vrstice. Ko so v tej reviji navedeni svetopisemski stavki, potem prva številka, ki stoji za imenom biblijske knjige, označuje poglavje te knjige, druga pa vrstico. Na primer, navedek »2. Timoteju 3:16« pomeni knjigo z naslovom Drugo pismo Timoteju, poglavje 3, vrstica 16. Poskušajte v Bibliji najti to vrstico.

Ali se ne strinjate, da se z Biblijo najbolje seznanimo tako, da jo redno beremo? Nekateri so ugotovili, da je lažje, če najprej preberejo Grške spise, tako da začnejo z Matejevim evangelijem. Če dnevno preberete od tri do pet poglavij, lahko celotno Biblijo preberete v letu dni. Toda kako ste lahko prepričani, da je to, kar berete v Bibliji, res navdihnil Bog?

Ali lahko Bibliji zaupate?

Mar ne bi morala knjiga, ki je navdihnjena od Boga in je namenjena vsem ljudem, vsebovati nespremenljive nasvete za življenje? Biblija kaže, da razume človeško naravo in to velja za sleherni rod v zgodovini človeštva. Njena načela so danes praktična prav tako, kakor so bila takrat, ko so bila napisana. To je lepo razvidno iz znanega govora Jezusa Kristusa, Ustanovitelja krščanstva. Ta govor, ki je znan tudi kot govor na gori in je zapisan v Matejevem evangeliju od 5. do 7. poglavja, nam ne pokaže samo tega, kako najti pravo srečo, temveč tudi, kako reševati nesoglasja, kako moliti, kako gledati na gmotne potrebe in še veliko drugega. V tem govoru in na vseh ostalih biblijskih straneh, jasno vidimo, kaj naj bi delali in česa naj bi se ogibali, da bi ugajali Bogu in si izboljšali življenje.

Drug razlog, zakaj lahko zaupate Bibliji, je, da so v tej starodavni knjigi znanstvene izjave, ki so omenjene, točne. Na primer, ko je večina ljudi verjela, da je zemlja ploščata, je Biblija govorila o ‚zemeljskem krogu‘ oziroma krogli. * (Izaija 40:22, SSP) In več kot 3000 let preden je slavni znanstvenik sir Isaac Newton pojasnil, da planete v praznem prostoru drži gravitacija, je bilo v Bibliji pesniško zapisano, da je ‚zemlja obešena na ničemer‘. (Job 26:7) Premislite tudi, kaj je bilo pred kakimi 3000 leti pesniško zapisano glede kroženja vode na zemlji: »Vse reke teko v morje, in morje se ne prepolni; v kraj, kamor teko reke, tja vedno in vedno teko.« (Propovednik 1:7) Da, Stvarnik vesolja je tudi Avtor Biblije.

Dejstvo, da je Biblija navdihnjena od Boga, prav tako potrjuje njena zgodovinska  točnost. Dogodki, ki so v njej opisani, niso prazne bajke. Nanašajo se na točno določene datume, ljudi in kraje. V Lukovem evangeliju 3:1 na primer piše o naslednjem dejstvu: »V petnajstem letu vlade cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat deželni upravitelj v Judeji in Herod okrožni oblastnik v Galileji.«

Starodavni zgodovinarji so skoraj vedno poročali le o uspehih in vrlinah vladarjev, medtem ko so bili biblijski pisci iskreni in so odkrito priznali celo lastne napake. Izraelski kralj David je denimo priznal: »Hudo sem grešil s tem, kar sem storil; [. . .] ravnal sem zelo nespametno.« Ta izjava je odkrito zapisana v Bibliji. (2. Samuelova 24:10) Biblijski pisec Mojzes pa je lastnoročno napisal dogodek, ko se ni zanašal na pravega Boga. (4. Mojzesova 20:12)

Biblija pa ima še en dokaz, da je navdihnjena od Boga. To so izpolnjene prerokbe – zgodovina, ki je bila zapisana vnaprej. Nekatere teh prerokb se nanašajo na Jezusa Kristusa. Na primer, več kot 700 let pred njegovim rojstvom, je bilo v Hebrejskih spisih točno napovedano, da se bo Ta, ki je obljubljen, rodil »v Betlehemu v Judeji«. (Matej 2:1–6; Miha 5:1)

Razmislite še o enem primeru. V Drugem pismu Timoteju 3:1–5 piše: »V zadnjih dneh [bodo] nastopili kritični časi, v katerih bo težko živeti. Ljudje bodo namreč ljubili sebe in denar, domišljavi bodo, ošabni, govorili bodo bogokletno in ne bodo poslušni staršem. Prav tako bodo nehvaležni, nezvestovdani, brez vsakršne naravne naklonjenosti, nepripravljeni za kakršen koli dogovor, obrekljivi, brez samoobvladanja, divji, brez ljubezni do dobrega, izdajalci, svojeglavi, prevzetni, ljubili bodo užitke namesto Boga, imeli bodo videz bogovdanosti, vendar pa njene moči ne bodo odsevali v svojem življenju.« Ali ni s tem opisano, kako se danes na splošno vedejo ljudje? Te besede so bile zapisane leta 65 n. št., pred več kot 1900 leti!

Kaj nas Biblija uči?

Med branjem Biblije boste lahko videli, da je vir višje modrosti. Daje nam zadovoljujoče odgovore na vprašanja, kot so: Kdo je Bog? Ali obstaja Hudič? Kdo je Jezus Kristus? Zakaj trpimo? Kaj se zgodi z nami, ko umremo? Odgovori, ki jih morda slišite od drugih, so lahko tako različni, kot so različni običaji in verovanja teh ljudi. Toda Biblija odkriva resnico o teh in mnogih drugih vprašanjih. Še več, kar se tiče vedenja in stališča do drugih ljudi in oblasti, so biblijske smernice neprekosljive. *

Kaj pa nam Biblija odkriva glede Božjega namena z zemljo in s človeštvom? Obljublja nam: »Še malo namreč, in brezbožnika ne bo več [. . .]. Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru.« (Psalm 37:10, 11) »Bog sam bo z [ljudmi]. In obrisal jim bo vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo.« (Razodetje 21:3, 4) »Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« (Psalm 37:29)

V Bibliji je prav tako napovedano, da bo kmalu konec vojn, kriminala, nasilja in hudobije. Nič več ne bo bolezni, staranja in smrti. Večno življenje na rajski zemlji bo postalo resničnost. Kako lep obet! In kako se iz vsega tega vidi Božja ljubezen do ljudi!

Kaj boste storili vi?

Biblija je čudovito Stvarnikovo darilo. Kako naj bi se nanjo odzvali? Neki moški, ki je bil nekoč hindujec, je menil, da mora biti  Božje razodetje, ki naj bi koristilo vsemu človeštvu, staro skoraj toliko kot sama civilizacija. Ko je spoznal, da so deli Biblije starejši kot večina starodavnih hindujskih zapisov, imenovanih Vede, se je odločil, da bo prebral Biblijo in preiskal njeno vsebino. * Tudi neki univerzitetni profesor v Združenih državah je spoznal, da mora to najbolj razširjeno knjigo najprej prebrati in si šele nato o njej ustvariti mnenje.

Branje Biblije in udejanjanje njenih naukov vam bo zelo koristilo. V Bibliji piše, da je srečen tisti, ki se veseli »v postavi GOSPODOVI [Jehovovi, NW] in postavo njegovo premišljuje noč in dan. Je namreč kakor drevo, zasajeno ob potokih vodá, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, in karkoli počenja, se mu posreči.« * (Psalm 1:1–3) S preučevanjem Biblije in upoštevanjem tega, kar v njej piše, boste dosegli srečo, saj bodo vaše duhovne potrebe zadovoljene. (Matej 5:3) Biblija vam bo pokazala, kako živeti zadovoljno in kako se tudi uspešno spoprijemati s težavami. Da, kdor Božje zakone, ki so v Bibliji, »hrani, plačilo ima veliko«. (Psalm 19:11) Še več, če zaupate Božjim obljubam, boste blagoslovljeni že zdaj in imeli boste svetlo upanje na prihodnost.

Biblija nas spodbuja: »Kakor novorojenčki zahrepenite po pristnem mleku besede.« (1. Petrovo 2:2) Novorojenček je odvisen od hranjenja in vztraja pri tem, da se mu ta potreba zadovolji. Podobno smo mi nadvse odvisni od Božjega spoznanja. Zato »zahrepenite« oziroma razvijte močno željo po njegovi Besedi. Biblija je knjiga pravih Božjih naukov. Naj bo vaš cilj, da jo redno preučujete. Jehovove priče v vašem kraju vam bodo z veseljem pomagali, da vam bo to preučevanje kar najbolj koristilo. Prisrčno vas vabimo, da z njimi navežete stik oziroma pišete izdajateljem te revije.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 7]

»Zahrepenite« po Božji Besedi. Redno jo preučujte.

[Navedba vira slike na strani 5]

NASA photo