»Preverjajte sami sebe«

»Preizkušajte se, ali ste v veri, preverjajte sami sebe.« (2. KORINČANOM 13:5)

1., 2. a) Kako lahko na nas vpliva to, če smo glede našega verovanja negotovi? b) Katere razmere so v prvem stoletju v korintski občini pripeljale do tega, da nekateri morda niso bili več prepričani, po kateri poti naj hodijo?

ČLOVEK, ki potuje skozi podeželje, se ustavi pred razpotjem. Ker ni prepričan, katera pot ga bo pripeljala do cilja, zaprosi za pomoč mimoidoče, vendar dobi nasprotujoče si informacije. Zbegan ne more nadaljevati poti. Podobno lahko na nas vplivajo dvomi glede našega verovanja. Takšna negotovost lahko vpliva na našo zmožnost odločanja in povzroči, da nismo več prepričani, po kateri poti naj bi hodili.

² V prvem stoletju so v krščanski občini v Korintu nastale razmere, ki so morda podobno vplivale na tamkajšnje kristjane. ‚Nadapostoli‘ so spodbijali oblast apostola Pavla, s tem da so govorili: »Njegova pisma so tehtna in krepka, toda kadar je osebno navzoč, je šibek in njegov govor zanič.« (2. Korinčanom 10:7–12; 11:5, 6) Zaradi takšnega stališča morda nekateri v krščanski občini niso bili več prepričani, kako naj hodijo.

3., 4. Zakaj naj bi nas zanimal Pavlov nasvet Korinčanom?

³ Pavel je prišel v Korint leta 50 n. št. in ostal tam »eno leto in šest mesecev ter med njimi učil Božjo besedo«. Medtem je v tem mestu ustanovil občino. Prav zaradi njegovega marljivega dela so ‚mnogi Korinčani, ki so slišali sporočilo, začeli verovati in se dali krstiti‘. (Apostolska dela 18:5–11) Pavla je zelo skrbelo za duhovno dobro sovernikov v Korintu. Poleg tega so mu Korinčani pisali, naj jim svetuje glede določenih zadev. (1. Korinčanom 7:1) Zato jim je dal nasvet, ki so ga tako zelo potrebovali.

⁴ »Preizkušajte se, ali ste v veri,« jim je pisal Pavel, »preverjajte sami sebe.« (2. Korinčanom 13:5) Upoštevanje tega nasveta bi lahko brate in sestre v Korintu obvarovalo pred tem, da bi bili negotovi glede poti, po kateri naj bi hodili. Takšno ravnanje lahko obvaruje tudi nas danes. Kako lahko torej upoštevamo Pavlov nasvet? Kako se lahko preizkušamo, ali smo v veri? In kaj vse pomeni to, da preverjamo sami sebe?

»Preizkušajte se, ali ste v veri«

5., 6. Kaj je naše merilo za preizkušanje, ali smo v veri, in zakaj je to merilo popolnoma ustrezno?

⁵ Preizkus je postopek, za katerega sta ponavadi potrebna oseba oziroma stvar, ki je predmet preizkusa, in merilo oziroma standard, po katerem se določa ustreznost. V našem primeru predmet preizkusa ni naša vera – skupek nazorov, ki smo jih sprejeli. Ne, to smo mi, vsak posameznik. Za izvajanje preizkusa nam je na voljo popolno merilo. Psalmist David je v svoji pesmi dejal: »Postava GOSPODOVA je popolna, oživlja dušo; pričevanje GOSPODOVO zanesljivo, modrost daje nevednemu;  zapovedi GOSPODOVE so prave, razveseljujejo srce; povelje GOSPODOVO čisto, razsvetljuje oči.« (Psalm 19:7, 8) Biblija vsebuje Jehovove popolne zakone in pravične zapovedi, zanesljiva pričevanja oziroma opomine in čista povelja. Sporočilo, ki je v tej knjigi, je popolno merilo za opravljanje preizkusa.

⁶ Apostol Pavel pravi o tem od Boga navdihnjenem sporočilu naslednje: »Božja beseda je [. . .] živa in ima močan vpliv. Ostrejša je od vsakega dvoreznega meča in prodre prav do ločitve duše in duha, sklepov in njihovega mozga, ter je zmožna sprevideti misli in namere srca.« (Hebrejcem 4:12) Da, Božja beseda lahko preizkusi naše srce – to, kar v resnici smo v naši notranjosti. Kako lahko to prodorno in krepko sporočilo uporabimo pri sebi? Psalmist je bil glede tega povsem jasen. Zapel je: ‚Blagor možu, [. . .] [čigar] veselje je v postavi GOSPODOVI in postavo njegovo premišljuje noč in dan.‘ (Psalm 1:1, 2) ‚GOSPODOVO postavo‘ najdemo v Božji napisani Besedi, Bibliji. Veseliti nas mora torej branje Jehovove Besede. Da, moramo si jemati čas za to, da Biblijo beremo in o njej poglobljeno premišljujemo. In ko to delamo, bi morali sebe – predmet preizkusa – primerjati s tem, kar je v njej napisano.

7. Kako se najbolje preizkušamo, ali smo v veri?

⁷ Najboljši način preizkušanja, ali smo v veri, je torej ta, da beremo Božjo Besedo, o njej poglobljeno premišljujemo in razmišljamo o tem, koliko se naše vedenje sklada s tem, kar se učimo. Veseli smo lahko, da nam je za razumevanje Božje Besede na voljo veliko pomoči.

8. Kako nam lahko publikacije ‚zvestega in preudarnega sužnja‘ pomagajo pri preizkušanju, ali smo v veri?

⁸ Jehova nam daje pouk in navodila po publikacijah ‚zvestega in preudarnega sužnja‘, v katerih je pojasnjeno Sveto pismo. (Matej 24:45) Razmislimo na primer o okvirju »Vprašanja za meditiranje«, ki je na koncu večine poglavij v knjigi Zbližaj se z Jehovom. * Ta sklepni del nam daje zares izredno priložnost za osebno premišljevanje! Pri preizkušanju, ali smo v veri, nam pomagajo tudi številne teme v naših revijah Stražni stolp in Prebudite se!. Neka kristjanka je glede člankov o knjigi Pregovori, ki so izšli v nedavnih izdajah Stražnega stolpa, rekla: »Ti članki so zame zelo praktični. Pomagajo mi, da se preiščem glede tega, ali moje govorjenje, vedenje in stališča zares ustrezajo Jehovovim pravičnim merilom.«

9., 10. S katerimi pripravami nam Jehova pomaga, da se preizkušamo, ali smo v veri?

⁹ Veliko smernic in spodbud pa prejmemo tudi na občinskih shodih, zborih in zborovanjih. To je nekaj duhovnih priprav, po katerih Bog pomaga ljudem, o katerih je Izaija prerokoval naslednje: »Zgodi se v poslednjih dneh, da bo gora hiše GOSPODOVE trdno postavljena na vrhu drugih gorá in povišana nad hribe, in vsi narodi se bodo stekali k njej. In mnoga ljudstva pojdejo, govoreč: Pridite, da gremo na goro GOSPODOVO, [. . .] da bi nas učil o potih svojih in da bomo hodili po stezah njegovih!« (Izaija 2:2, 3) To, da se lahko tako poučujemo o Jehovovih poteh, je nedvomno blagoslov!

¹⁰ Ob vsem tem pa ne smemo spregledati nasvetov tistih, ki so duhovno usposobljeni, med katere spadajo krščanski starešine. Biblija o njih pravi: »Bratje, tudi če kdo stori kaj napačnega, preden se tega zave, ga vi, ki ste duhovni, skušajte naravnati v duhu blagosti, obenem pa pazite  nase, da ne bi bili tudi sami skušani.« (Galačanom 6:1) Kako hvaležni smo lahko za to pripravo, ki nam pomaga, da se popravimo!

11. Kaj je potrebno za to, da bi se preizkusili, ali smo v veri?

¹¹ Naše publikacije, krščanski shodi in postavljeni možje so čudovite Jehovove priprave. Vendar pa je za to, da bi se preizkusili, ali smo v veri, potrebna samopreiskava. Ko torej beremo naše publikacije ali slišimo kakšno svetopisemsko svarilo, se moramo vprašati: ‚Ali sem takšen? Ali to delam? Ali živim po krščanskih naukih?‘ Na našo duhovno stanje vpliva tudi to, kako gledamo na informacije, ki jih prejemamo po teh pripravah. ‚Telesni človek tega, kar je od Božjega duha, ne sprejema, saj je to zanj neumnost,‘ pravi Biblija. »Duhovni človek pa preiskuje vse.« (1. Korinčanom 2:14, 15) Ali si ne bi morali prizadevati, da bi na to, kar preberemo v naših knjigah, revijah in drugih publikacijah, ter na to, kar slišimo na naših shodih in od starešin, gledali pozitivno, duhovno?

»Preverjajte sami sebe«

12. Kako lahko med drugim preverjamo sami sebe?

¹² Preverjati samega sebe pomeni tudi ocenjevati se. Že res, da smo v resnici, toda na kakšni duhovni stopnji smo? Preverjamo se med drugim tako, da pri sebi iščemo dokaze zrelosti in iskrenega cenjenja duhovnih priprav.

13. S čim po Pismu Hebrejcem 5:14 dokazujemo zrelost?

¹³ Katere dokaze krščanske zrelosti pa lahko pri sebi iščemo? Apostol Pavel je napisal: »Močna hrana pa je za zrele ljudi, za tiste, ki imajo z rabo izšolano zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim.« (Hebrejcem 5:14) Svojo zrelost dokazujemo s tem, da šolamo svojo zmožnost zaznavanja. Prav kakor mora športnik za uspeh v športu trenirati določene mišice tako, da vadi in vadi, moramo tudi mi svojo zmožnost zaznavanja šolati z rabo – z udejanjanjem biblijskih načel.

14., 15. Zakaj naj bi si močno prizadevali preučevati globlje resnice iz Božje Besede?

¹⁴ Da pa bi lahko svojo zmožnost zaznavanja šolali, si moramo seveda najprej pridobiti spoznanje. Zato je nujno, da marljivo osebno preučujemo. Ko redno osebno preučujemo, še posebej globlje reči iz Božje Besede, si svojo zmožnost zaznavanja vedno bolj ostrimo. V preteklosti smo v Stražnem stolpu obravnavali mnogo globokih tem. Kako se odzovemo, ko pridemo do člankov, ki obravnavajo globlje resnice? Ali se jih raje ognemo, ker so v njih pač »nekatere reči težko razumljive«? (2. Petrovo 3:16) Nasprotno, še bolj se trudimo, da bi jih razumeli. (Efežanom 3:18)

¹⁵ Kaj pa, če nam je težko osebno preučevati? Pomembno je, da si prizadevamo  pridobiti oziroma gojiti željo po tem. * (1. Petrovo 2:2) Da bi rasli k zrelosti, se moramo naučiti hraniti z močno hrano, torej z globljimi resnicami iz Božje Besede. Brez tega bo naša zmožnost zaznavanja zagotovo ostala omejena. Svoje zrelosti pa ne dokazujemo le s tem, da si zmožnost zaznavanja pridobivamo. To, kar spoznamo pri marljivem osebnem preučevanju, moramo v vsakodnevnem življenju udejanjati.

16., 17. Kako nas učenec Jakob opominja, naj postanemo »izpolnjevalci besede«?

¹⁶ Sami sebe pa preverjamo tudi tako, da pri sebi iščemo dokaze za to, da cenimo resnico – dela vere. Učenec Jakob je to področje ocenjevanja samega sebe opisal s krepko ponazoritvijo: »Postanite [. . .] izpolnjevalci besede, ne le poslušalci, ki sami sebe slepijo z napačnim umovanjem. Če namreč kdo besedo samo posluša in je ne izpolnjuje, je podoben človeku, ki v zrcalu ogleduje svoj naravni obraz. Pogleda se in odide ter takoj pozabi, kakšen je. Kdor pa pozorno gleda v popolno postavo svobode in v njej vztraja, ta človek bo srečen, ker jo izpolnjuje, saj ni postal pozabljivi poslušalec, temveč izpolnjevalec besede.« (Jakob 1:22–25)

¹⁷ Jakob pravi: ‚Pozorno glej v ogledalo, Božjo besedo, in se ocenjuj. To vztrajno delaj ter se v luči tega, kar je zapisano v Božji besedi, temeljito preiskuj. Nato pa tega, kar si videl, ne pozabi hitro. Popravi se.‘ Upoštevati ta nasvet je lahko včasih izziv.

18. Zakaj je upoštevanje Jakobovega nasveta morda za nas izziv?

¹⁸ Vzemimo na primer nalogo oznanjevanja Kraljestva. »S srcem se namreč veruje za dosego pravičnosti,« je pisal Pavel, »toda z usti se javno razglaša za rešitev.« (Rimljanom 10:10) Da lahko z usti javno razglašamo za rešitev, se moramo morda v marsičem spremeniti. Oznanjevanje namreč za večino od nas ni nekaj spontanega. To, da smo lahko pri tem delu goreči in da ga dajemo na mesto, ki mu pripada, pa za nas pomeni še nadaljnje spremembe in žrtve. (Matej 6:33) Toda ko to nalogo, ki nam jo je Bog naložil, pričnemo izpolnjevati, smo srečni, saj s tem hvalimo Jehova. Ali smo torej goreči kraljestveni oznanjevalci?

19. Kaj vse naj bi zajemala naša dela vere?

¹⁹ Kaj vse pa naj bi zajemala naša dela vere? Pavel pravi: »Kar ste se naučili, pa tudi sprejeli, slišali in videli glede mene, to delajte. In Bog miru bo z vami.« (Filipljanom 4:9) Pri preverjanju samega sebe smo torej pozorni na to, ali udejanjamo, kar smo se naučili, sprejeli, slišali in videli – torej vse, kar spada k naši krščanski posvetitvi in k temu, da smo Kristusovi učenci. Jehova po  preroku Izaiju pravi: »To je tisti pot, hodite po njem!« (Izaija 30:21)

20. Kakšni posamezniki so za občino velik blagoslov?

²⁰ Moški in ženske, ki so marljivi učenci Božje Besede, ki goreče oznanjujejo dobro novico, hodijo brez graje v značajnosti ter zvestovdano podpirajo Kraljestvo, so za občino pravi blagoslov. S svojo navzočnostjo prispevajo k trdnosti občine, s katero se družijo. Dokazujejo, da so v veliko pomoč, še posebej zato, ker je toliko novih, za katere je treba skrbeti. Kadar si vzamemo k srcu Pavlov nasvet in ‚preizkušamo, ali smo v veri, ter preverjamo sami sebe‘, tudi mi začnemo na druge dobro vplivati.

Naj nam bo izpolnjevanje Božje volje v veselje

21., 22. Zakaj nas izpolnjevanje Božje volje veseli?

²¹ »Veselje mi je delati voljo tvojo, Bog moj,« je zapel David, kralj starodavnega Izraela, »in postava tvoja je v mojem srcu.« (Psalm 40:8) Davida je izpolnjevanje Božje volje veselilo. Zakaj? Zato ker je bil Jehovov zakon v njegovem srcu. Glede tega, po kateri poti naj hodi, ni bil negotov.

²² Kadar imamo Božji zakon v srcu, nismo negotovi, ali naj hodimo po tej ali oni poti. Veseli nas izpolnjevanje Božje volje. Bodimo torej povsem odločeni, da si bomo ‚na vso moč prizadevali‘, medtem ko služimo Jehovu iz srca. (Luka 13:24)

[Podčrtni opombi]

Ali se spomnite?

• Kako se lahko preizkušamo, ali smo v veri?

• Kaj vse zajema to, da preverjamo sami sebe?

• Kako lahko dokazujemo krščansko zrelost?

• Kako nam naša dela vere pomagajo pri preverjanju samega sebe?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

Ali veste, kako se lahko najbolje preizkušate, ali ste v veri?

[Slika na strani 24]

Krščansko zrelost dokazujemo s tem, da uporabljamo svojo zmožnost zaznavanja

[Slika na strani 25]

Pri preverjanju samega sebe iščemo dokaze za to, da ‚nismo postali pozabljivi poslušalci, temveč izpolnjevalci besede‘