Jehova ima preštete ‚celo lase na vaši glavi‘

‚Niti en [vrabec] ne bo padel na tla brez vednosti vašega Očeta. Vam pa so celo lasje na glavi prešteti.‘ (MATEJ 10:29, 30)

1., 2. a) Zakaj je Job mislil, da ga je Bog zapustil? b) Ali je Job s svojim govorjenjem pokazal, da se je obrnil proti Jehovu? Pojasnite.

»VPIJEM k Tebi, a mi ne odgovarjaš, stojim proseč, pa me le strmo gledaš. Izpreobrnil si se v grozovitnega meni, z močjo roke svoje me preganjaš.« Moški, ki je izrekel te besede, je bil v veliki stiski, in to ni bilo prav nič čudnega! Izgubil je vsa sredstva za življenje, v nenavadni katastrofi so mu pomrli otroci, sedaj pa se ga je lotila še izčrpavajoča bolezen. Temu moškemu je bilo ime Job, njegova mučna izkušnja pa je nam v korist zapisana v Bibliji. (Job 30:20, 21)

² Jobove besede morda dajejo vtis, da se je ta Božji služabnik obrnil proti Bogu, vendar ni bilo tako. Job je le izlil bolečino svojega srca. (Job 6:2, 3) Ker ni vedel, da mu je preizkušnje povzročal Satan, je zmotno sklepal, da ga je Bog zapustil. Jehovu je nekoč celo rekel: »Zakaj skrivaš obličje svoje in me šteješ za sovražnika sebi?« * (Job 13:24)

3. Kako lahko pričnemo razmišljati, ko se znajdemo v stiski?

³ Danes mnogi izmed Jehovovega ljudstva prenašajo dolgotrajne stiske zaradi vojn, političnih ali družbenih prevratov, naravnih nesreč, starosti, bolezni, hude revščine in vladnih prepovedi. Verjetno tudi vi doživljate takšne ali drugačne preizkušnje. Morda imate včasih občutek, da Jehova skriva svoje obličje pred vami. Gotovo so vam dobro poznane besede, zapisane v Janezovem evangeliju 3:16, kjer piše: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina.« Pa vendar, ko trpite brez kakršnega koli upanja, da se bo to kmalu končalo, se morda vprašujete: ‚Ali Bog zares ljubi mene osebno? Ali vidi, kaj prestajam? Ali mu je mar zame kot posameznika?‘

4. S katero trdovratno težavo se je moral Pavel spoprijemati in kako bi lahko kaj podobnega vplivalo na nas?

⁴ Poglejmo, kaj se je zgodilo apostolu Pavlu. ‚Dan mi je bil trn v telo, Satanov angel, da me stalno tepe,‘ je napisal in dodal: »Trikrat sem prosil Gospoda, da bi ta trn odšel od mene.« Jehova je slišal njegovo rotenje. Vendar je Pavlu nakazal, da ne bo s čudežnim posegom rešil njegove težave. Zanašati se bo moral na to, da mu bo Bog dajal moč, s katero mu bo pomagal spoprijemati se s ‚trnom v telesu‘. * (2. Korinčanom 12:7–9) Morda podobno kakor Pavel prestajate kakšno preizkušnjo. Mogoče se sprašujete: ‚Ali to, da ni videti, da bi Jehova glede moje preizkušnje kaj storil, pomeni, da ne ve, kaj doživljam, oziroma da mu ni mar zame?‘ Odgovor je odločen ne! Jehovu je zelo mar za vsakega njegovega zvestega služabnika. To je Jezus zagotovil  svojim apostolom kmalu zatem, ko jih je izbral. Poglejmo, kako so lahko njegove besede spodbudne tudi za nas danes.

‚Ne bojte se‘ – zakaj ne?

5., 6. a) S čim je Jezus pomagal apostolom, da se ne bi bali tega, kar jih je čakalo? b) Kako je Pavel pokazal prepričanost v to, da je Jehovu mar zanj?

⁵ Apostoli so od Jezusa prejeli izredne moči, tudi »oblast nad nečistimi duhovi, da jih izganjajo, ter da ozdravljajo vsakovrstne bolezni in slabosti«. Toda to ni pomenilo, da ne bodo v življenju doživljali preizkušenj in stisk. Nasprotno, Jezus je podrobno opisal, kaj jih med drugim čaka. Vendar jih je spodbudil: »Ne bojte se teh, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti, temveč se bojte njega, ki lahko oboje, dušo in telo, pokonča v geheni.« (Matej 10:1, 16–22, 28)

⁶ Da bi apostoli lažje razumeli, zakaj naj se ne bojijo, jim je Jezus povedal dve ponazoritvi. Rekel jim je: »Mar ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? Pa vendar ne bo niti eden od njiju padel na tla brez vednosti vašega Očeta. Vam pa so celo lasje na glavi prešteti. Zato se ne bojte: Vredni ste več od mnogo vrabcev.« (Matej 10:29–31) Bodimo pozorni, da je Jezus to, da nas v težavnih razmerah ni strah, povezal s prepričanjem, da je Jehovu mar za nas kot posameznike. Apostol Pavel je bil očitno o tem prepričan. Napisal je: »Če je Bog z nami, kdo je proti nam? Zakaj nam ne bi ta, ki celo lastnemu Sinu ni prizanesel, temveč ga je izročil za vse nas, z njim prijazno dal tudi vse drugo?« (Rimljanom 8:31, 32) Ne glede na to, s kakšnimi izzivi se srečujete, ste lahko tudi vi prepričani, da Jehova skrbi za vas osebno, vse dokler ste mu zvestovdani. To nam bo še bolj jasno, ko bomo Jezusove spodbudne besede, ki jih je povedal apostolom, pobliže preiskali.

Vrednost vrabca

7., 8. a) Kako so v Jezusovih dneh gledali na vrabce? b) Zakaj je v Matejevem evangeliju 10:29 očitno uporabljena pomanjševalnica grške besede, prevedene z ‚vrabci‘?

⁷ Jezus je s svojima ponazoritvama živo prikazal, kako zelo je Jehovu mar za vsakega njegovega služabnika. Poglejmo najprej ponazoritev o vrabcih. V Jezusovih dneh so bili vrabci del prehrane ljudi, toda ker so povzročali škodo na pridelku, so nanje večinoma gledali kot na nadlogo. Vrabcev je bilo ogromno in so bili poceni, zato se je lahko dva kupilo za denar, ki je, preračunan v našo valuto, znašal manj kot deset tolarjev. Če pa je kdo plačal še enkrat toliko, ni dobil štiri vrabce, temveč pet – eno ptico so  torej dodali, kakor da ne bi imela nobene vrednosti! (Luka 12:6)

⁸ Pomislimo tudi na velikost te tako običajne ptice. V primerjavi z mnogimi drugimi pticami je celo popolnoma odrasel vrabec precej majhna ptica. Pa vendar grška beseda, ki je v Matejevem evangeliju 10:29 prevedena z ‚vrabci‘, natančneje pomeni majhni vrabci oziroma vrabčki. Jezus je očitno želel, da bi si apostoli v mislih naslikali ptico, ki je bila kar najmanj vredna. V nekem priročniku piše, da je »Jezus navedel zelo majhno ptico in še zanjo uporabil pomanjševalnico«!

9. Katero pomembno misel je s ponazoritvijo o vrabcih nakazal Jezus?

⁹ Jezusova primerjava z vrabci ima zelo močno sporočilo: Kar je v očeh ljudi brez vrednosti, je Bogu Jehovu pomembno. To resnico je Jezus še bolj poudaril, ko je dodal, da vrabček ne ‚pade na tla‘, ne da bi to Jehova opazil. * Pouk je jasen. Če Bog Jehova opazi, kaj se dogaja z eno od najmanjših in najmanj pomembnih ptic, koliko bolj mu je mar, ko vidi, v kako mučnih razmerah je nekdo, ki se je odločil, da mu služi!

10. Kaj pomenijo besede ‚Celo lasje na glavi so vam prešteti‘?

¹⁰ Jezus pa je poleg ponazoritve o vrabcih povedal še naslednje: ‚Celo lasje na glavi so vam prešteti.‘ (Matej 10:30) S tem kratkim, toda globokoumnim stavkom je misel, ki jo je izrazil s ponazoritvijo o vrabcih, še razširil. Upoštevajmo naslednje: Povprečno je na človeški glavi kakih 100.000 las. Večinoma se las zdi enak lasu in navadno se nam ne zdi vredno, da bi kateremu od njih posvetili posebno pozornost. Toda Bog Jehova opazi vsak naš las in ima vse preštete. Ali je potemtakem lahko v našem življenju kaj, za kar Jehova ne bi vedel? On nedvomno pozna edinstven ustroj vsakega svojega služabnika. Da, on vidi »v srce«. (1. Samuelova 16:7)

11. Kako je David izrazil svoje prepričanje, da je Jehovu mar zanj osebno?

¹¹ David, ki mu stiska nikakor ni bila tuja, je bil prepričan, da ga Jehova vidi. »GOSPOD, preiskal si me in me poznaš!« je napisal. »Ti poznaš sedenje moje in vstajanje moje, mišljenje moje umeš oddaleč.« (Psalm 139:1, 2) Podobno ste lahko tudi vi prepričani, da vas Jehova pozna kot posameznika. (Jeremija 17:10) Ne sklenite prehitro, da ste preveč nepomembni, da bi vas opazile Jehovove vsevidne oči!

»Spravi moje solze v svojem mehu«

12. Kako vemo, da Jehova dobro ve, kaj prestaja njegovo ljudstvo?

¹² Jehova ne le, da pozna vsakega svojega služabnika, temveč tudi dobro ve, kaj vsak od njih prestaja. Ko so denimo Izraelci trpeli kot sužnji, je Jehova Mojzesu dejal: »Videl sem, videl stisko ljudstva svojega, ki je v Egiptu, in njih vpitje pred njih priganjači sem slišal, kajti jaz poznam  bolečine njegove.« (2. Mojzesova 3:7) Kako tolažilno je vedeti, da takrat, ko prestajamo preizkušnjo, Jehova vidi, kaj se dogaja, in sliši naše vpitje! On do našega trpljenja nikakor ni brezbrižen.

13. Kako vemo, da Jehova zares čuti s svojimi služabniki?

¹³ To, kako zelo je Jehovu mar za tiste, ki so navezali stik z njim, se vidi tudi po tem, da je čutil z Izraelci. Čeprav so pogosto trpeli zaradi lastne trmoglavosti, je Izaija glede Jehova napisal: »V vsej njih stiski je bil sam stiskan.« (Izaija 63:9) Zvesti Jehovovi služabniki smo torej lahko prepričani, da kadar trpimo mi, trpi tudi Jehova. Ali vas to ne spodbuja k temu, da se s težavnimi razmerami pogumno spoprimete in mu še naprej služite po svojih najboljših močeh? (1. Petrovo 5:6, 7)

14. V kakšnih okoliščinah je kralj David spesnil 56. psalm?

¹⁴ Kralj David je bil trdno prepričan, da je Jehovu mar zanj in da z njim čuti. To se vidi iz 56. psalma, ki ga je spesnil, medtem ko je bil na begu pred kraljem Savlom, ki mu je stregel po življenju. Zbežal je v Gat, vendar so ga Filistejci prepoznali, zato se je zbal, da ga bodo ujeli. Napisal je: »Rohne zalezovalci moji ves dan, ker mnogo jih je, ki se zoper mene vojskujejo ošabno.« V teh nevarnih razmerah se je obrnil k Jehovu. »Ves dan prevračajo moje besede,« je rekel. »Zoper mene merijo vse njih misli v hudo.« (Psalm 56:2, 5)

15. a) Kaj je mislil David s prošnjo, naj Jehova spravi njegove solze v svoj meh oziroma jih vpiše v knjigo? b) O čem smo lahko prepričani, ko v preizkušnjah vere ne klonemo?

¹⁵ Zatem je, kot je to zapisano v Psalmu 56:9, SSP [56:8, AC], izrekel naslednje zanimive besede: »Ti sam si štel moje tavanje, spravi moje solze v svojem mehu, mar niso v tvojem štetju [v tvoji knjigi, NW]?« Kako zelo ganljiv opis Jehovove nežne skrbi! Ko smo pod pritiskom, morda s solzami vpijemo k Jehovu. To je storil celo popoln človek, Jezus. (Hebrejcem 5:7) David je bil prepričan, da ga je Jehova opazoval in se bo spomnil njegovega trpljenja, kakor bi hranil njegove solze v mehu ali jih vpisal v knjigo. * Morda imate občutek, da se je z vašimi solzami napolnil že precejšen del tega meha ali mnogo strani v Jehovovi knjigi. Če je tako, se lahko potolažite. Biblija nam namreč zagotavlja: »Blizu je GOSPOD tistim, ki so potrtega srca, in ponižne v duhu rešuje.« (Psalm 34:18)

Postanimo Božji zaupni prijatelji

16., 17. a) Kako vemo, da Jehova ni ravnodušen, ko je njegovo ljudstvo v težavah? b) Kaj Jehova dela, da so lahko ljudje v zaupnem odnosu z njim?

¹⁶ Dejstvo, da ima Jehova preštete ‚celo lase na naši glavi‘, nam nekoliko bolj razjasni, kako pozoren in ljubeč je Bog, ki ga imamo prednost častiti. Čeprav bomo na konec vseh bolečin in trpljenja morali počakati do obljubljenega novega sveta, pa Jehova za svoje ljudstvo že sedaj počne nekaj čudovitega. David je napisal, da je ‚Jehova v zaupnem odnosu s tistimi, ki se ga boje,‘ (NW) in ‚jim razodeva svojo zavezo‘. (Psalm 25:14)

¹⁷ ‚Zaupen odnos z Jehovom.‘ Kako zelo se nam, nepopolnim ljudem, zdi nemogoča že samo misel o takšnem odnosu! Toda on tiste, ki se ga bojijo, vabi v svoj šotor. (Psalm 15:1–5) Kaj pa Jehova dela za svoje goste? Glede na Davidove besede jim razodeva svojo zavezo. Zaupa jim in jim kot prerokom odkriva ‚svoje skrivnosti‘, tako da lahko poznajo njegove namene in vedo, kaj morajo storiti, da bi živeli v skladu z njimi. (Amos 3:7)

18. Kako vemo, da Jehova želi, da bi si bili z njim blizu?

 ¹⁸ Resnično nam postane toplo pri srcu, ko spoznamo, da lahko nepopolni ljudje postanemo tesni prijatelji Najvišjega – Boga Jehova! Pravzaprav nas k temu sam spodbuja. »Približajte se Bogu in se vam bo približal,« pravi Biblija. (Jakob 4:8) Jehova želi, da bi si bili z njim blizu. Dejansko je že nekaj naredil za to, da bi nam to omogočil. Jezusa je dal v odkupno žrtev in nam s tem odprl pot, da se lahko z njim, Vsemogočnim Bogom, spoprijateljimo. Biblija pravi: »Mi pa ljubimo, ker nas je prvi ljubil on.« (1. Janezovo 4:19)

19. Kako se lahko zaradi zdržljivosti okrepi naš odnos z Jehovom?

¹⁹ Naš tesni odnos z njim se še okrepi, ko v težavnih okoliščinah zdržimo. Učenec Jakob je napisal: »Zdržljivost pa naj svoje delo opravi do konca, da boste popolni in zdravi v vseh pogledih, da vam ne bo ničesar manjkalo.« (Jakob 1:4) Katero »delo« se izvrši, ko nekdo zdrži v stiski? Spomnimo se Pavlovega ‚trna v telesu‘. Kaj je zdržljivost prinesla njemu? Glede svojih preizkušenj je rekel: »Zato se bom z velikim veseljem raje hvalil s svojimi šibkostmi, da bo Kristusova moč kakor šotor še naprej nad menoj. Vesel sem torej v šibkostih, žalitvah, v pomanjkanju, preganjanju in težavah za Kristusa. Kadar sem namreč šibek, tedaj sem močan.« (2. Korinčanom 12:9, 10) Pavel je izkusil, da mu je bil Jehova za to, da je lahko zdržal, pripravljen dati moč, ki jo je potreboval, in če je bilo potrebno, mu je vlival tudi »moč, ki presega običajno«. To pa ga je s Kristusom in Bogom Jehovom še bolj zbližalo. (2. Korinčanom 4:7; Filipljanom 4:11–13)

20. Zakaj smo lahko prepričani, da nas bo Jehova v stiski podpiral in tolažil?

²⁰ Morda Jehova dovoli, da ste še naprej preizkušani. Če je tako, si vzemite k srcu njegovo obljubo, namenjeno tistim, ki se ga bojijo: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13:5) Tudi vi lahko okušate takšno podporo in tolažbo. Jehova ima preštete ‚celo lase na vaši glavi‘. Vidi vašo zdržljivost. Čuti vašo bolečino. Zares mu je mar za vas. In nikoli ne bo ‚pozabil vašega dela in ljubezni, ki ste jo pokazali do njegovega imena‘. (Hebrejcem 6:10)

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

• Zaradi česa bi lahko človek pričel razmišljati, da ga je Bog zapustil?

• Kaj se naučimo iz dveh Jezusovih ponazoritev – o vrabcih in o tem, da so nam prešteti lasje na glavi?

• Kaj pomeni to, da Jehova spravi solze kakega človeka v svoj ‚meh‘ oziroma jih vpiše v ‚knjigo‘?

• Kako lahko pridemo v ‚zaupen odnos z Jehovom‘?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 22]

Zakaj Jehova Pavlu ni odstranil ‚trna v telesu‘?

[Slika na strani 23]

Kaj se lahko naučimo iz Jezusove ponazoritve o vrabcih?

[Vir slike]

© J. Heidecker/VIREO

[Slika na strani 25]

Z rednim branjem Biblije se nam bo prepričanje, da Bog skrbi za nas osebno, okrepilo