Jehova »nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo«

»Kdor se mu [Bogu] bliža, mora verovati, da obstaja in da nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo.« (HEBREJCEM 11:6)

1., 2. Zakaj se morda nekateri Jehovovi služabniki bojujejo z negativnimi občutki?

»JEHOVOVA PRIČA sem že skoraj 30 let, toda nikoli se nisem čutila vredno tega naziva,« je priznala Barbara. * »Niti pioniranje niti mnoge druge prednosti me niso mogle prepričati, da bi v srcu čutila drugače.« Andrej je dejal podobno. »Včasih sem se počutil ničvrednega, ker imajo Jehovovi služabniki mnogo razlogov za to, da so srečni, jaz pa se nisem počutil srečnega,« pravi. »Zaradi tega so se mi pojavili občutki krivde, kar je stvari samo še poslabšalo.«

² Podobne občutke so imeli mnogi zvesti Jehovovi služabniki v preteklosti in imajo jih tudi mnogi danes. Ali se tudi vi kdaj tako počutite? Morda se vam zdi, da se nad vas zgrinjajo težave, medtem ko soverniki očitno brezskrbno in veselo uživajo življenje. Zato mogoče menite, da vas Jehova ne odobrava niti si ne zaslužite njegove pozornosti. Nikar prenaglo s takšnimi sklepi! Biblija nam zagotavlja: »[Jehova] ni preziral in ni zaničeval nesreče nesrečnega. Ni skrival pred njim svojega obličja; ko je k njemu klical na pomoč, je slišal.« (Psalm 22:25, SSP [22:24, AC]) Te preroške besede o Mesiju odkrivajo, da Jehova zveste ne le sliši, temveč jih tudi nagradi.

3. Zakaj se ne moremo ogniti pritiskom te stvarnosti?

 ³ Nihče se ne more ogniti pritiskom te stvarnosti – niti Jehovovo ljudstvo ne. Živimo v svetu, ki mu vlada Jehovov največji sovražnik, Satan Hudič. (2. Korinčanom 4:4; 1. Janezovo 5:19) Jehovovi služabniki nismo čudežno zaščiteni, temveč smo pravzaprav glavna Satanova tarča. (Job 1:7–12; Razodetje 2:10) Zato moramo do časa, ki ga je določil Bog, ‚potrpeti v stiski‘ in ‚vztrajati v molitvi‘, prepričani, da Jehova skrbi za nas. (Rimljanom 12:12) Ne bi se smeli prepustiti misli, da nas naš Bog Jehova ne ljubi!

Staroveški zgledi zdržljivosti

4. Navedite nekaj zvestih Jehovovih služabnikov, ki so prenašali boleče stiske.

⁴ Mnogi staroveški Jehovovi služabniki so morali prenašati boleče stiske. Ani je bilo denimo »bridko v duši«, ker ni imela otrok, saj ji je to pomenilo, da je pred Bogom pozabljena. (1. Samuelova 1:9–11) Ko je bila Eliju za petami kraljica Jezabela, ki mu je stregla po življenju, se je prestrašil in molil k Jehovu: »Zadosti mi je! sedaj, o GOSPOD, vzemi dušo mojo; kajti nisem bojši nego očetje moji!« (1. kraljev 19:4) Apostola Pavla pa je morala močno bremeniti njegova nepopolnost, saj je priznal: »Kadar želim delati, kar je prav, je v meni to, kar je slabo.« Nato je pripomnil: »O jaz nesrečnik!« (Rimljanom 7:21–24)

5. a) Kako so bili nagrajeni Ana, Elija in Pavel? b) Kako nas Božja Beseda tolaži, če se bojujemo z negativnimi občutki?

⁵ Seveda vemo, da so vsi, Ana, Elija in Pavel, vztrajali v Jehovovi službi, in On jih je bogato nagradil. (1. Samuelova 1:20; 2:21; 1. kraljev 19:5–18; 2. Timoteju 4:8) Pa vendar so se bojevali z vsemi mogočimi človeškimi občutki, tudi z žalostjo, obupom in strahom. Zato nas ne bi smelo presenetiti, če se nam kdaj pojavijo negativni občutki. Kaj torej lahko storite, ko se zaradi življenjskih skrbi pričnete spraševati, ali vas Jehova zares ljubi? Po tolažbo se lahko obrnete k Božji Besedi. V prejšnjem članku smo denimo pregledali Jezusove besede, da ima Jehova preštete ‚celo lase na naši glavi‘. (Matej 10:30) Te spodbudne besede nakazujejo, da se Jehova zelo zanima za vsakega svojega služabnika. Spomnimo se tudi Jezusove ponazoritve o vrabcih. Če niti ena od teh ptičic ne pade na tla, ne da bi to Jehova opazil, zakaj bi potem spregledal to, kar doživljate vi?

6. Kako Biblija tolaži tiste, ki se bojujejo z negativnimi občutki?

⁶ Ali je zares mogoče, da bi bili nepopolni ljudje dragoceni v očeh vsemogočnega Stvarnika, Boga Jehova? Da, je! To nam v resnici zagotavljajo mnogi biblijski odlomki. Ko o njih razmišljamo, lahko pričnemo čutiti kakor psalmist, ki je dejal: »Kadar mi je premnogo skrbi na srcu, tolažbe tvoje razveseljujejo dušo mojo.« (Psalm 94:19) Poglejmo si nekaj teh tolažilnih odlomkov iz Božje Besede, ki nam bodo pomagali bolje razumeti, da nas Bog ceni in da nas bo nagradil, če bomo še naprej izpolnjevali njegovo voljo.

Jehovova »posebna lastnina«

7. Katero spodbudno prerokbo je Jehova po Malahiju namenil pokvarjenemu narodu?

⁷ V petem stoletju pr. n. št. so med Judi vladale žalostne razmere. Duhovniki so za darovanje na Jehovovem oltarju sprejemali neprimerne živali. Sodniki so sodili pristransko. Čarovništvo, laž, prevara in prešuštvo so bili nekaj običajnega. (Malahija 1:8; 2:9; 3:5) Toda Malahija je imel za ta hudo pokvarjen narod osupljivo prerokbo. Jehova bo sčasoma svoje ljudstvo spet privedel v  priznan položaj pred seboj. Beremo namreč: »Ti bodo ob dnevu, ki ga napravim, moja [posebna, NW] lastnina, govori GOSPOD nad vojskami. Imel bom z njimi usmiljenje, kakor je kdo usmiljen do svojega sina, ki mu služi.« (Malahija 3:17, SSP)

8. Zakaj lahko Malahija 3:17 načeloma velja tudi za veliko množico?

⁸ Malahijeva prerokba se je v današnjem času izpolnila na z duhom maziljenih kristjanih – duhovnem narodu, ki je sestavljen iz 144.000 posameznikov. Ta narod je resnično »posebna lastnina« oziroma »ljudstvo za posebno last« Jehovu. (1. Petrovo 2:9) Malahijeva prerokba pa je lahko spodbudna tudi za ‚veliko množico ljudi, ki [. . .] stojijo pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v dolga bela oblačila‘. (Razodetje 7:4, 9) Ti se pridružujejo maziljencem in tako sestavljajo eno čredo pod enim Pastirjem, Jezusom Kristusom. (Janez 10:16)

9. Zakaj Jehova na svoje ljudstvo gleda kot na ‚posebno lastnino‘?

⁹ Kako gleda Jehova na tiste, ki mu služijo? V Malahiju 3:17 piše, da nanje gleda tako kakor ljubeči oče na svojega sina. Poleg tega ne spreglejmo, s katerim izrazom, polnim naklonjenosti, opiše svoje ljudstvo – imenuje ga »posebna lastnina«. Ta izraz se v drugih prevodih prevaja še z »moj zaklad« in ‚dragotina‘. Zakaj bi Jehova tiste, ki mu služijo, imel za nekaj tako posebnega? Med drugim zato, ker je hvaležen Bog. (Hebrejcem 6:10) S tistimi, ki mu služijo iz srca, se zbliža in zanj so nekaj posebnega.

10. Kako Jehova varuje svoje ljudstvo?

¹⁰ Ali imate kaj dragocenega, kar je za vas posebna lastnina? Ali si je ne prizadevate varovati? Prav to dela Jehova s svojo ‚posebno lastnino‘. Res je, da svojega ljudstva ne ščiti pred vsemi življenjskimi preizkušnjami in hudimi nesrečami. (Propovednik 9:11) Toda svoje zveste služabnike lahko obvaruje, in jih tudi bo, v duhovnem smislu. Daje jim moč, da lahko prestanejo kakršno koli preizkušnjo. (1. Korinčanom 10:13) Zato je Mojzes Izraelcem, Božjemu staroveškemu ljudstvu, rekel naslednje: »Bodite močni in srčni, [. . .] GOSPOD, tvoj Bog, on je, ki gre s teboj; ne odtegne se ti in te ne zapusti.« (5. Mojzesova 31:6) Jehova rad dela dobro svojemu ljudstvu. Zanj je to »posebna lastnina«.

Jehova »nagrajuje«

11., 12. Kako nam lahko to, da poznamo Jehova kot takšnega, ki nagrajuje, pomaga pregnati vsak dvom glede tega, ali nas Jehova ceni?

¹¹ Naslednji dokaz, da Jehova ceni svoje služabnike, je ta, da jih nagrajuje. Izraelcem je rekel: »Izkusite me vendar v tem, pravi GOSPOD nad vojskami, če vam ne odprem zatvornic na nebu ter vam izlijem blagoslov do preobilice.« (Malahija 3:10) Jehova bo svoje služabnike na koncu seveda nagradil z večnim življenjem. (Janez 5:24; Razodetje 21:4) Ta neprecenljiva nagrada odkriva veličino Jehovove ljubezni in velikodušnosti. Kaže pa tudi, da Jehova zares ceni tiste, ki mu služijo. Ko se učimo nanj gledati kot na osebo, ki velikodušno nagrajuje, nam to lahko pomaga premagati vsakršne dvome glede tega, kako on gleda na nas. Pravzaprav  nas sam spodbuja, naj ga imamo za tistega, ki nagrajuje! Pavel je napisal: »Kdor se mu [Bogu] bliža, mora verovati, da obstaja in da nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo.« (Hebrejcem 11:6)

¹² Mi seveda služimo Jehovu zato, ker ga ljubimo, in ne zgolj zato, ker nam obljublja, da nas bo nagradil. Vseeno pa to, da hranimo v srcu upanje na nagrado, ni neprimerno ali sebično. (Kološanom 3:23, 24) Jehova ljubi tiste, ki ga iskreno iščejo, in jih visoko ceni, zato prevzema pobudo in takšne ljudi nagrajuje.

13. Zakaj je Jehovova priprava, odkupnina, najboljši dokaz njegove ljubezni?

¹³ Največji pokazatelj tega, kako visoko Jehova vrednoti človeštvo, pa je njegova priprava, odkupnina. Apostol Janez je napisal: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil nihče, ki veruje vanj, pokončan, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16) To, da je v odkupno žrtev dal Jezusa Kristusa, se popolnoma bije s tem, da v Jehovovih očeh nismo nič vredni oziroma da nas on ne ljubi. Da, če je Jehova za nas plačal tako visoko ceno – daroval je svojega edinorojenega Sina – nas gotovo mora imeti zelo rad!

14. Iz česa se vidi, kako je na odkupnino gledal Pavel?

¹⁴ Če bi se vam torej pojavile negativne misli, poglobljeno premišljujte o odkupnini. Na ta dar glejte kot na Jehovovo pripravo za vas osebno. Tako je razmišljal tudi apostol Pavel. Spomnite se, da je vzkliknil: »O jaz nesrečnik!« Toda zatem je nadaljeval: »Bogu naj gre hvala po Jezusu Kristusu, našem Gospodu,« ki, pravi Pavel, »me je ljubil in dal samega sebe zame«. (Rimljanom 7:24, 25; Galačanom 2:20) Pavel s temi besedami ni hotel povedati, kako zelo je pomemben. Enostavno je bil prepričan, da ga Jehova ceni kot posameznika. Podobno kakor Pavel se tudi vi naučite gledati na odkupnino kot na Božje darilo, namenjeno vam osebno. Jehova ni le mogočen Rešitelj, temveč tudi Bog, ki ljubeče nagrajuje.

Pazimo se Satanovih ‚spletk‘

15.–17. a) Kako Hudič izkorišča negativne občutke? b) Kako nas lahko Jobova izkušnja spodbudi?

¹⁵ Morda pa vam je kljub vsemu težko verjeti, da navdihnjene tolažbe, zapisane v Božji Besedi, zares veljajo tudi za vas. Mogoče menite, da je nagrada, večno življenje v Božjem novem svetu, nekaj, kar bodo lahko dosegli drugi, vi pa je preprosto niste vredni. Kaj lahko storite, če vas obhajajo takšne misli?

¹⁶ Gotovo dobro poznate Pavlov opomin Efežanom: »Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da boste mogli kljub Hudičevim spletkam ostati neomajni.« (Efežanom 6:11) Ko pomislimo na Satanove zvijače, se morda takoj spomnimo na pridobitništvo in nemoralo, in za to imamo dobre razloge. Te skušnjave so v staroveških dneh, pa tudi naših, zapeljale mnoge iz Božjega ljudstva. Vendar ne smemo spregledati še ene Satanove spletke – njegovega prizadevanja, da bi ljudi prepričal, da jih Bog Jehova ne ljubi.

¹⁷ Hudič skuša takšne občutke vešče izkoristiti za to, da bi ljudi odvrnil od Boga. Spomnimo se, da je Bildad Jobu rekel: »Kako pa more smrtni človek biti pravičen pred mogočnim Bogom? in kako bi mogel biti čist rojeni od žene? Glej, še mesec ne sveti jasno in zvezde niso čiste v očeh Njegovih: koliko manj smrtni človek, ki je črv, in sin človečji, ki je črvič!« (Job 25:4–6; Janez 8:44) Ali si lahko predstavljate, kako zelo so morale te besede Joba potreti? Zato ne dovolite, da bi vam Satan vzel pogum. Obenem pa se  pazite drugih Satanovih nakan, saj boste le tako imeli pogum in moč, da se boste še bolj bojevali za to, kar je prav. (2. Korinčanom 2:11) Čeprav je Jehova moral Joba pokarati, pa ga je za zdržljivost nagradil, tako da mu je dvojno povrnil vse, kar je izgubil. (Job 42:10)

Jehova je »večji od našega srca«

18., 19. Kaj pomenijo besede, da je Bog »večji od našega srca«, in v kakšnem smislu »ve vse«?

¹⁸ Če je malodušje močno ukoreninjeno, ga res ni lahko premagati. Toda z Jehovovim duhom boste lahko postopoma podrli »to, kar je močno utrjeno [. . .], kar se povzdiguje proti Božjemu spoznanju«. (2. Korinčanom 10:4, 5) Kadar vas pričnejo preplavljati negativne misli, premišljujte o naslednjih besedah, ki jih je izrekel apostol Janez: »Po tem bomo vedeli, da izviramo od resnice, in bomo pred njim prepričali svoje srce glede vsega, zaradi česar bi nas srce morda obsojalo, ker je Bog večji od našega srca in ve vse.« (1. Janezovo 3:19, 20)

¹⁹ Kaj pomeni izraz, da je »Bog večji od našega srca«? Včasih nas srce morda obsoja, še posebej, ko se boleče zavemo svojih slabosti in pomanjkljivosti. Ali pa se zaradi okolja, iz katerega izhajamo, preveč nagibamo k temu, da o sebi razmišljamo negativno in zato menimo, da za Jehova ne more biti sprejemljivo nič, kar storimo. Besede apostola Janeza nam zagotavljajo, da je Jehova večji od takšnega mišljenja! On gleda preko naših napak in se zaveda, česa smo v resnici zmožni. Pozna tudi naše motive in namene. David je napisal: »On pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« (Psalm 103:14) Da, Jehova nas pozna bolje, kakor mi sebe!

»Krasna krona« in »kraljevski venec«

20. Kaj Izaijeva prerokba o obnovi odkriva o tem, kako Jehova gleda na svoje služabnike?

²⁰ Jehova je po preroku Izaiju dal svojemu staroveškemu ljudstvu upanje na obnovo. Njegovo tolažilno zagotovilo je bilo pozneje za tiste, ki so bili odpeljani v Babilon, prav to, kar so obupani Izraelci potrebovali! Jehova je namreč s pogledom, uprtim v čas, ko se bodo vrnili v svojo domovino, rekel: »Krasna krona boš v GOSPODOVI roki, kraljevski venec v roki svojega Boga.« (Izaija 62:3, SSP) S temi besedami je svoje ljudstvo ovenčal z dostojanstvom in sijajem. Enako je storil s svojim današnjim narodom, z duhovnim Izraelom. Tako je, kakor da bi svoje služabnike visoko povzdignil, da bi jih drugi občudovali.

21. S kakšnim ravnanjem si lahko pridobite trdno zaupanje, da vas bo Jehova za zvesto zdržljivost nagradil?

²¹ Ta prerokba se je izpolnila predvsem na maziljencih, vseeno pa ponazarja, kakšno dostojanstvo Jehova podeljuje vsem tistim, ki mu služijo. Ko vas torej preplavljajo dvomi, se spomnite, da ste Jehovu kljub nepopolnosti dragoceni kakor »krasna krona« in »kraljevski venec«. Zato še naprej razveseljujte njegovo srce, s tem da si iskreno prizadevate izpolnjevati njegovo voljo. (Pregovori 27:11) S takšnim ravnanjem si boste pridobili trdno zaupanje, da vas bo Jehova za zvesto zdržljivost nagradil!

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Kaj pomeni to, da smo Jehovu »posebna lastnina«?

• Zakaj je pomembno, da na Jehova gledamo kot na Boga, ki nagrajuje?

• Katerih Satanovih ‚spletk‘ se moramo paziti?

• V kakšnem smislu je Bog »večji od našega srca«?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 26]

Pavel

[Slika na strani 26]

Elija

[Slika na strani 26]

Ana

[Slika na strani 28]

V Božji Besedi je mnogo tolažilnih misli