Kristjani odsevamo Jehovovo slavo

»Srečne pa so vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo.« (MATEJ 13:16)

1. Kaj se lahko vprašamo glede odziva Izraelcev na Mojzesov videz pri gori Sinaj?

IZRAELCI, ki so se zbrali ob gori Sinaj, so imeli za to, da bi se zbližali z Jehovom, vse razloge. Navsezadnje jih je on z mogočno roko rešil iz Egipta. V pustinji jim je dajal hrano in vodo ter tako skrbel za njihove potrebe. Poleg tega jim je naklonil zmago nad vojsko Amalekovcev, ki jih je napadla. (2. Mojzesova 14:26–31; 16:2–17:13) Ko so v pustinji taborili pred goro Sinaj, so se grmenja in bliskanja tako prestrašili, da so se od strahu tresli. Pozneje, ko se je Mojzes spustil z gore Sinaj, so videli, da njegov obraz odseva Jehovovo slavo. Vendar se temu niso čudili in jih ni prevzelo cenjenje, temveč jih je to odbilo. »Bali so se k njemu [Mojzesu] približati.« (2. Mojzesova 19:10–19; 34:30) Zakaj so se bali gledati odsev Jehovove slave, slave tistega, ki je toliko storil zanje?

2. Zakaj je morda bilo Izraelce strah gledati Božjo slavo, ki jo je odseval Mojzes?

² Verjetno je bil strah Izraelcev, ki so ga takrat čutili, precej povezan s tem, kar se je zgodilo predtem. Ker so bili Jehovu namerno neposlušni, s tem da so si naredili zlato tele, jih je discipliniral. (2. Mojzesova 32:4, 35) Ali so se iz Jehovovega discipliniranja kaj naučili in njegovo ravnanje cenili?  Večina ne. Ko se je Mojzes malo pred svojo smrtjo spominjal dogodka z zlatim teletom, ga je omenil le kot enega izmed mnogih dejanj neposlušnosti Izraelcev. Rekel jim je: ‚Uprli ste se povelju GOSPODA, svojega Boga, in niste mu verovali in niste poslušali njegovega glasu. Uporni ste bili GOSPODU od dne, odkar vas poznam.‘ (5. Mojzesova 9:15–24)

3. Kako je Mojzes uporabljal zagrinjalo?

³ Upoštevajmo, kako se je na prestrašenost Izraelcev odzval Mojzes. V pripovedi beremo: »Ko je Mojzes končal svoj govor ž njimi, dene zagrinjalo na obličje svoje. Kadar pa je šel Mojzes noter [v shodni šotor] pred obličje GOSPODOVO ž njim govorit, je snel zagrinjalo, dokler ni šel ven; in ko je bil prišel ven, je govoril sinovom Izraelovim, kar mu je bilo ukazano. In sinovi Izraelovi so videli obličje Mojzesovo, da se je žarila koža obličja njegovega; in Mojzes je zopet del zagrinjalo na obličje svoje, dokler ni šel noter govorit ž Njim.« (2. Mojzesova 34:33–35) Zakaj si je Mojzes obraz včasih zastrl? Kaj se lahko iz tega naučimo? Odgovor na ti vprašanji nam bo pomagal presoditi, kakšen je naš osebni odnos z Jehovom.

Priložnosti, ki jih niso izkoristili

4. Kaj je apostol Pavel razkril glede tega, zakaj si je Mojzes zastrl obraz?

⁴ Apostol Pavel je pojasnil, da je bil razlog za to, da si je Mojzes zastrl obraz, povezan z umom in stanjem srca samih Izraelcev. Pavel je napisal: »Izraelovi sinovi Mojzesu niso mogli zreti v obraz zaradi slave njegovega obraza [. . .] Njihov um je otopel.« (2. Korinčanom 3:7, 14) Kako žalostno! Izraelci so bili Jehovovo izvoljeno ljudstvo in On je želel, da bi se z njim zbližali. (2. Mojzesova 19:4–6) Toda oni niso hoteli zreti v odsev Božje slave. Namesto da bi svoje srce in um obrnili k Jehovu in mu bili ljubeče vdani, so se v nekem smislu od njega odvrnili.

5., 6. a) V čem je bilo ravnanje Judov v prvem stoletju podobno ravnanju Izraelcev v Mojzesovih dneh? b) Kako zelo so se tisti, ki so poslušali Jezusa, razlikovali od tistih, ki ga niso?

⁵ Podobno je bilo v prvem stoletju n. št. Ko se je Pavel spreobrnil h krščanstvu, je bila postavina zaveza že nadomeščena z novo zavezo, njen posrednik pa je bil Jezus Kristus, Večji Mojzes. Jezus je v besedah in dejanjih popolnoma odseval Jehovovo slavo. Pavel je glede obujenega Jezusa napisal: »Ta je odsev njegove [Božje] slave in natančna upodobitev samega njegovega bitja.« (Hebrejcem 1:3) Kako izredno priložnost so imeli Judje! Lahko so slišali besede večnega življenja od samega Božjega Sina! Na žalost pa večina tistih, ki jim je Jezus oznanjeval, ni poslušala. Jezus je glede njih citiral prerokbo, ki jo je Jehova izrekel po Izaiju: »Temu ljudstvu je namreč srce postalo nesprejemljivo. Z ušesi so slišali, toda niso se odzvali, in svoje oči so zaprli; da z očmi ne bi nikoli videli ne z ušesi slišali ne s srcem dojeli pomena ter se vrnili in bi jih jaz ozdravil.« (Matej 13:15; Izaija 6:9, 10)

⁶ Jezusovi učenci pa so se povsem razlikovali od takratnih Judov. Jezus je o svojih sledilcih dejal: »Srečne pa so vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo.« (Matej 13:16) Pravi kristjani si močno želijo spoznati Jehova in mu služiti. Izpolnjevanje njegove volje, ki jo je razodel na straneh Biblije, jih veseli. Zato maziljeni kristjani odsevajo Jehovovo slavo v službi, povezani z novo zavezo, in podobno jo odsevajo tudi druge ovce. (2. Korinčanom 3:6, 18)

Zakaj jim je dobra novica zastrta

7. Zakaj nas ne preseneča, da večina ljudi zavrača dobro novico?

⁷ Kakor smo videli, je večina Izraelcev v Jezusovih in Mojzesovih dneh zavrnila edinstveno priložnost, ki so jo imeli. Podobno je  danes. Večina ljudi noče sprejeti dobre novice, ki jo oznanjujemo. To nas ne preseneča. Pavel je napisal: »Če pa je dobra novica, ki jo oznanjamo, zastrta, je zastrta tem, ki so na poti v pokončanje, neverujočim, ki jim je bog te stvarnosti zaslepil um.« (2. Korinčanom 4:3, 4) Poleg tega, da si Satan prizadeva ljudem prikriti dobro novico, si mnogi, zato ker nočejo videti, obraz sami zastrejo.

8. V kakšnem smislu so mnogi zaradi nevednosti zaslepljeni in kako lahko preprečimo, da bi nevednost na nas podobno vplivala?

⁸ Mnogim so figurativne oči oslepele zaradi nevednosti. V Bibliji piše, da so narodi ‚otemnjeni v umu in odtujeni življenju, ki pripada Bogu, zaradi nevednosti, ki je v njih‘. (Efežanom 4:18) Preden je Pavel, ki je dobro poznal postavo, postal kristjan, je bil zaradi nevednosti tako zaslepljen, da je Božjo občino preganjal. (1. Korinčanom 15:9) Toda Jehova mu je odkril resnico. Pavel pojasnjuje: »Usmiljenje pa mi je bilo izkazano zato, da bi Kristus Jezus na meni kot na največjem grešniku razodel vso svojo potrpežljivost za zgled tem, ki bodo verovali vanj za večno življenje.« (1. Timoteju 1:16) Podobno kakor Pavel tudi danes služijo Bogu mnogi, ki so nekoč njegovi resnici nasprotovali. Zato imamo dober razlog, da še naprej oznanjujemo tudi takšnim, ki nam nasprotujejo. Obenem pa nam je to, da Božjo Besedo redno preučujemo in si jo prizadevamo razumeti, v zaščito pred tem, da bi iz nevednosti storili kaj, kar bi nam prineslo Jehovovo neodobravanje.

9., 10. a) Kako so Judje v prvem stoletju pokazali, da se niso pripravljeni učiti in da se togo držijo svojih pogledov? b) Ali se kaj podobnega dogaja danes v tako imenovanem krščanstvu? Pojasnite.

⁹ Mnogi imajo duhovni vid zastrt, ker se niso pripravljeni učiti in se togo držijo svojih pogledov. Veliko Judov se je tako trmasto oklepalo mojzesovske postave, da so zavrnili Jezusa in njegov nauk. Seveda so bile med njimi tudi izjeme. Po Jezusovem vstajenju je denimo ‚postala poslušna veri velika množica duhovnikov‘. (Apostolska dela 6:7) Vseeno je Pavel glede večine Judov napisal: »Še danes, kadar koli se bere Mojzesove spise, leži na njihovih srcih tančica.« (2. Korinčanom 3:15) Pavel je zelo verjetno vedel, da je Jezus nekoč judovskim verskim voditeljem rekel: »Preiskujete Pisma, ker menite, da boste po njih imeli večno življenje, in prav ta pričajo o meni.« (Janez 5:39) Sveto pismo, ki so ga tako natančno preiskovali, bi jim moralo pomagati prepoznati Jezusa za Mesija. Toda Judje so imeli lastne zamisli, zato jih o nasprotnem ni mogel prepričati niti Božji Sin z vsemi čudeži, ki jih je delal.

¹⁰ Enako je z mnogimi tako imenovanimi kristjani danes. Kakor Judje v prvem stoletju  »so goreči za Boga, toda ne po točnem spoznanju«. (Rimljanom 10:2) Nekateri morda preučujejo Biblijo, toda temu, kar v njej piše, nočejo verjeti. Nočejo sprejeti tega, da Jehova poučuje svoje ljudstvo po razredu zvestega in preudarnega sužnja maziljenih kristjanov. (Matej 24:45) Mi pa vemo, da Jehova svoje ljudstvo poučuje in da je razumevanje svoje resnice vselej večal postopoma. (Pregovori 4:18) Če Jehovu dovolimo, da nas uči, smo blagoslovljeni s tem, da poznamo njegovo voljo in namen.

11. Kako utvare, ki jih gojijo posamezniki, vplivajo na to, da jim je resnica prikrita?

¹¹ Spet druge zaslepljujejo njihove lastne utvare. Napovedano je bilo, da se bodo nekateri posmehovali Božjemu ljudstvu in sporočilu o Jezusovi navzočnosti, ki ga Božji služabniki razglašajo. Apostol Peter je napisal, da nočejo oziroma ne želijo videti tega, da je Bog v Noetovih dneh povzročil potop, v katerem je bil uničen takratni svet. (2. Petrovo 3:3–6) Podobno mnogi tako imenovani kristjani takoj priznajo, da je Jehova usmiljen, dobrotljiv in da odpušča; ne menijo pa se za to oziroma nočejo sprejeti dejstva, da Bog tudi kaznuje. (2. Mojzesova 34:6, 7) Pravi kristjani si iskreno prizadevajo, da bi spoznali, kaj Biblija v resnici uči.

12. Kako ljudi zaslepljuje tradicija?

¹² Mnoge obiskovalce cerkva zaslepljuje tradicija. Jezus je verskim voditeljem svojih dni dejal: ‚Zaradi svojega izročila ste razveljavili Božjo besedo.‘ (Matej 15:6) Ko so se Judje vrnili iz babilonskega ujetništva, so goreče obnovili pravo čaščenje. Vendar pa so njihovi duhovniki postali ponosni in samopravični. Verski prazniki so postali nekaj formalnega, saj jih ljudje niso več obhajali s pristnim spoštovanjem do Boga. (Malahija 1:6–8) Do Jezusovih dni so pismarji in farizeji dodali mojzesovski postavi nešteto izročil. Jezus jih je obsodil za hinavce, ker so izpred oči izgubili pravična načela, na katerih je postava temeljila. (Matej 23:23, 24) Pravi kristjani morajo paziti, da jih verska izročila, ki si jih je izmislil človek, ne bi odvedla proč od pravega čaščenja.

»Kakor da bi videl Nevidnega«

13. Na katera dva načina je Mojzes videl nekaj Božje slave?

¹³ Mojzes je na gori zaprosil Boga, da bi videl njegovo slavo, in Jehova mu je omogočil, da je videl njen odsev. Kadar je šel v shodni šotor, si obraza ni zastrl. Bil je mož z močno vero in je želel delati Božjo voljo. Čeprav je bil blagoslovljen z videnjem, v katerem je lahko videl nekaj Jehovove slave, pa je v nekem smislu videl Boga že prej, z očmi vere. Biblija pravi, da je bil Mojzes »stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega«. (Hebrejcem 11:27; 2. Mojzesova 34:5–7) Poleg tega Božje slave ni odseval samo s tem, da mu je obraz nekaj časa dobesedno žarel, temveč tudi s tem, da si je Izraelcem prizadeval pomagati spoznati Jehova in mu služiti.

14. Kako je Jezus gledal Božjo slavo in kaj ga je veselilo?

¹⁴ Jezus je v nebesih neposredno gledal Božjo slavo nešteto stoletij, celo še preden je bilo ustvarjeno vesolje. (Pregovori 8:22, 30) V vsem tem času se je med njima  spletla vez močne ljubezni in naklonjenosti. Bog Jehova je svojemu prvorojencu vsega stvarstva naklanjal najbolj nežno ljubezen in naklonjenost. In Jezus je svojemu Bogu, ki mu je dal življenje, prav tako vračal močno ljubezen in naklonjenost. (Janez 14:31; 17:24) Ljubezen med Očetom in Sinom je bila popolna. Podobno kakor Mojzesa je tudi Jezusa veselilo, da je pri svojem poučevanju odseval Jehovovo slavo.

15. Kako kristjani gledamo Božjo slavo?

¹⁵ Današnji Božji Pričevalci na zemlji si podobno kakor Mojzes in Jezus močno želijo gledati Jehovovo slavo. Svojega pogleda ne odvračajo od slavne dobre novice. Apostol Pavel je napisal: ‚Ob spreobrnitvi k Jehovu [da bi delali njegovo voljo] se ta tančica odgrne.‘ (2. Korinčanom 3:16) Zato da bi lahko izpolnjevali Božjo voljo, preučujemo Sveto pismo. Občudujemo slavo, ki jo odseva obraz Jehovovega Sina in maziljenega kralja, Jezusa Kristusa, ter posnemamo njegov zgled. Podobno kakor Mojzes in Jezus smo blagoslovljeni z nalogo, da druge poučujemo o slavnem Bogu, ki ga častimo.

16. Kako smo blagoslovljeni, ker poznamo resnico?

¹⁶ Jezus je molil: »Javno te hvalim, Oče, [. . .] ker si te reči prikril modrim in razumnim in si jih razodel otročičem.« (Matej 11:25) Jehova omogoča razumevanje svoje osebnosti in namenov tistim, ki so iskreni in v srcu ponižni. (1. Korinčanom 1:26–28) Prišli smo pod njegovo okrilje, zato nas uči, kar nam je v korist – kako življenje kar najbolje uporabiti. Da bi le izkoristili vsako priložnost za to, da bi se z Jehovom zbližali, in cenili mnoge njegove priprave, ki nam pomagajo, da ga lahko še pobliže spoznamo!

17. Kako lahko še bolje spoznamo Jehovove lastnosti?

¹⁷ Pavel je maziljenim kristjanom napisal: ‚Nezastrtih obrazov kakor ogledala odsevamo Jehovovo slavo [in] se preobražamo v isto podobo iz slave v slavo.‘ (2. Korinčanom 3:18) Ne glede na to, ali je  naše upanje nebeško ali zemeljsko, bolj ko spoznavamo Jehova, njegove lastnosti in osebnost, ki nam jih razkriva v Bibliji, bolj mu postajamo podobni. Če s cenjenjem upiramo svoj pogled v življenje, oznanjevanje in nauke Jezusa Kristusa, bomo Jehovove lastnosti še bolj odsevali. Kakšno veselje je vedeti, da našega Boga s tem, ko si prizadevamo odsevati njegovo slavo, hvalimo!

Ali se spomnite?

• Zakaj so se Izraelci bali gledati Božjo slavo, ki jo je odseval Mojzes?

• Kako vse je bila dobra novica »zastrta« v prvem stoletju in kako je danes?

• Kako odsevamo Božjo slavo?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 19]

Izraelci niso mogli gledati Mojzesa v obraz

[Sliki na strani 21]

Mnogi, ki so nekoč podobno kakor Pavel nasprotovali Božji resnici, sedaj služijo Bogu

[Sliki na strani 23]

Jehovovim služabnikom je odsevanje Božje slave v veselje