Vprašanja bralcev

Kaj je v starodavnem Izraelu predstavljala čudežna svetloba, ki ji včasih pravijo šekina in jo je bilo mogoče videti v Najsvetejšem shodnega šotora in templja?

Jehova, ljubeč Oče in Zaščitnik svojega ljudstva, je Izraelcem vidno pokazal svojo navzočnost. To je med drugim naredil po svetlečem oblaku, ki je bil tesno povezan s prostorom, kjer se Ga je častilo.

Ta opazna svetloba je predstavljala Jehovovo nevidno navzočnost. Videti jo je bilo v Najsvetejšem shodnega šotora in templja, ki ga je zgradil Salomon. Čudežna svetloba ni bila dokaz, da je bil Jehova tam dobesedno navzoč. Boga ni mogoče omejiti z nobeno zgradbo, ki bi jo naredili ljudje. (2. letopisov 6:18; Apostolska dela 17:24) Ta nadnaravna bleščeča svetloba v Božjem svetišču je lahko velikemu duhovniku in po njem tudi vsem Izraelcem vlivala zaupanje, da je Jehova med njimi navzoč, da bi jih ščitil in skrbel za njihove potrebe.

V postbiblični aramejščini so to svetlobo imenovali šekina (šekináh), kar pomeni »tisti, ki biva« oziroma »prebivanje«. Te besede ni v Bibliji, najdemo pa jo lahko v aramejskih prevodih Hebrejskih spisov, ki so poznani tudi kot targumi.

Ko je Jehova dal Mojzesu navodila za postavitev shodnega šotora, mu je rekel: »Deni pokrov sprave na vrh skrinje, in v skrinjo deni pričevanje, katero ti dam. In tam se bom shajal s teboj in ti govoril iznad spravnega pokrova, iz sredi dveh kerubov, ki sta na skrinji pričevanja.« (2. Mojzesova 25:21, 22) Omenjena skrinja je bila prevlečena z zlatom in postavljena v Nasvetejšem. Na pokrovu skrinje sta bila dva zlata keruba.

Od kod pa naj bi Jehova govoril? Sam je na to odgovoril, ko je Mojzesu dejal: »V oblaku se bom prikazoval nad pokrovom.« (3. Mojzesova 16:2) Ta oblak je lebdel nad sveto skrinjo med dvema zlatima keruboma. Biblija ne odkriva, kako visoko je bil oziroma kako daleč nad kerubi se je razprostiral.

Ta svetleči oblak je razsvetljeval Najsvetejše. Pravzaprav je bil v tem predelku to edini vir svetlobe. Velikemu duhovniku je takšna svetloba koristila, ko je na spravni dan vstopil v ta najbolj notranji predelek. Stal je v navzočnosti Jehova.

Ali ima ta čudežna svetloba kakšen pomen za kristjane? Apostol Janez je v videnju videl mesto, v katerem ‚noči sploh ne bo‘. Mesto je Novi Jeruzalem, sestavljen iz maziljenih kristjanov, ki so obujeni zato, da bi vladali z Jezusom. Tega simboličnega mesta ne razsvetljuje niti sonce niti mesec. To organizacijo neposredno osvetljuje slava Boga Jehova, tako kot je oblak razsvetljeval Najsvetejše. »Luč« mesta je tudi Jagnje, Jezus Kristus. To »mesto« pa potem s svojo duhovno lučjo sveti na odkupljeno človeštvo iz vseh narodov ter ga podpira in vodi. (Razodetje 21:22–25)

Ker Jehovovi častilci v tolikšnem obilju prejemajo blagoslove od zgoraj, so lahko prepričani, da je Jehova njihov ljubeči Oče in Pastir, ki jih varuje.