Hodimo v imenu Jehova, našega Boga
Hodimo v imenu Jehova, našega Boga
»Mi pa hodimo v imenu GOSPODA, Boga svojega, vedno in vekomaj.« (MIHA 4:5)
1. Kakšna je bila morala v Noetovih dneh in kako se je Noe razlikoval od drugih ljudi?
PRVI v Bibliji omenjen človek, ki je hodil z Bogom, je Enoh. Drugi je Noe. V poročilu piše: »Noe je bil mož pravičen, popoln med vrstniki svojimi; z Bogom je hodil Noe neprestano.« (1. Mojzesova 6:9) V Noetovih dneh so se ljudje na splošno odvrnili od čistega čaščenja. Razmere so se še poslabšale zaradi nezvestih angelov, ki so sklepali nenaravne zveze z ženskami in imeli potomce, nefile, ki so bili v tistih dneh »junaki« oziroma »možje preslavni«. Nič čudnega, da je bila zemlja polna nasilja! (1. Mojzesova 6:2, 4, 11) Toda Noe je bil kljub vsemu temu neoporečen mož in ‚oznanjevalec pravičnosti‘. (2. Petrovo 2:5) Ko mu je Bog zapovedal, naj za rešitev svojega življenja zgradi barko, je poslušno ‚storil vse prav tako, kakor mu je zapovedal Bog‘. (1. Mojzesova 6:22) Noe je zares hodil z Bogom.
2., 3. Kakšen dober zgled nam je dal Noe?
2 Pavel je uvrstil Noeta na svoj seznam zvestih prič z besedami: »Ker je Noe veroval, je potem, ko je dobil Božje svarilo glede tega, kar se še ni videlo, iz strahu pred Bogom zgradil barko, da bi rešil svojo družino. S svojo vero je obsodil svet in postal dedič pravičnosti, ki je po veri.« (Hebrejcem 11:7) Kako sijajen zgled! Ker je bil prepričan, da se bodo Jehovove besede izpolnile, je svoj čas, moči in sredstva uporabljal za izpolnjevanje Božjih zapovedi. Podobno mnogi danes zavrnejo priložnosti, ki jim jih ponuja ta svet, ter svoj čas, moči in sredstva rabijo za to, da izpolnjujejo Jehovove zapovedi. Njihova vera je vredna spoštovanja in na koncu bodo zaradi nje rešeni oni sami, pa tudi drugi ljudje. (Luka 16:9; 1. Timoteju 4:16)
3 Noetu in njegovi družini ni bilo lahko živeti po veri, prav kakor to ni bilo lahko Enohu, Noetovemu pradedu, o katerem smo razpravljali v prejšnjem članku. Kakor v Enohovih dneh so bili tudi v Noetovih pravi častilci v neznatni manjšini – samo osem ljudi se je izkazalo za zveste in preživelo potop. Noe je v svetu, polnem nasilja in nemorale, oznanjeval pravičnost. Poleg tega je skupaj s svojo družino gradil velikansko leseno barko in se tako pripravljal na vesoljni potop, čeprav takšnega potopa ni do takrat še nihče videl. Tistim, ki so Noeta in njegovo družino opazovali, so se morali zdeti zelo čudaški.
4. Na katero napako ljudi v Noetovih dneh je opozoril Jezus?
4 Zanimivo je, da Jezus ob omembi Noetovih dni ni govoril o nasilju, krivi veri ali nemorali, pa naj je bilo vse to še tako bedno. Greh takratnih ljudi, na katerega je opozoril, je bil, da niso poslušali svarila. Dejal je, da so »jedli in pili, se ženili in možile do dneva, ko je Noe vstopil v barko«. Kaj pa je bilo napačnega v tem, da so jedli, pili in se poročali? Saj so samo živeli »normalno« življenje! Toda bližal se je potop, in Noe je oznanjeval pravičnost. Njegove besede in vedenje bi jim morali biti v svarilo. Vendar »se niso zmenili, dokler ni prišel potop ter jih vse odnesel«. (Matej 24:38, 39)
5. Katere lastnosti so morali imeti Noe in člani njegove družine?
5 Ko sedaj pogledamo nazaj v tiste dni, vidimo, kako modro je ravnal Noe. Toda v času pred potopom je človek moral biti pogumen, da je bil drugačen od vseh drugih. Noe in njegova družina so bili trdno prepričani, da se bodo Jehovove besede izpolnile, zato so zgradili velikansko barko in jo napolnili s predstavniki različnih živalskih vrst. Ali si je kateri od teh zvestih ljudi kdaj zaželel, da ne bi vzbujali tolikšne pozornosti in bi preprosto živeli »normalno« življenje? Morda so katerega res kdaj obšle takšne misli, toda v značajnosti ni popustil. Po mnogih, mnogih letih – veliko daljšem obdobju, kot ga bo kdor koli od nas moral preživeti v tej stvarnosti – je Noe zaradi svoje vere potop preživel. Nad vse tiste, ki so živeli »normalno« življenje in se niso zmenili za pomembnost takratnih dni, pa je prišla Jehovova obsodba.
Človeštvo spet trpi zaradi nasilja
6. Kaj se je po potopu nadaljevalo?
6 Ko so se vode potopa umaknile, je bil pred človeštvom nov začetek. Toda ljudje so bili še vedno nepopolni in »misel srca človekovega« je bila še naprej »huda od mladosti njegove«. (1. Mojzesova 8:21) Poleg tega so bili demoni še vedno zelo dejavni, čeprav si niso več mogli nadeti snovnih, človeških teles. Svet brezbožnega človeštva je že kmalu pokazal, da »leži v oblasti hudobnega«, in pravi častilci so se morali bojevati proti »Hudičevim spletkam«, prav kakor se morajo bojevati danes. (1. Janezovo 5:19; Efežanom 6:11, 12)
7. Kako je po potopu nasilje na zemlji vse bolj raslo?
7 Po potopu, najpozneje v Nimrodovih dneh, je zemlja spet postala prizorišče nasilja. In to nasilje je zaradi naraščanja prebivalstva in napredka tehnike sčasoma vse bolj raslo. Nekdaj so imeli meč, sulico, lok in puščico ter bojni voz. Pozneje sta se pojavila mušketa in top, na začetku 20. stoletja pa puška in tehnološko izpopolnjena artilerija. V prvi svetovni vojni so uporabili še bolj zastrašujoče orožje – letalo, tank, podmornico in strupeni plin – in ugasnilo je na milijone življenj. Ali je bilo to nepričakovano? Nikakor.
8. Kako se izpolnjuje zapis iz Razodetja 6:1–4?
8 Leta 1914 je bil Jezus ustoličen za kralja Božjega nebeškega kraljestva in pričel se je ‚Gospodov dan‘. (Razodetje 1:10) V videnju, ki je zapisano v knjigi Razodetje, je Jezus opisan kot Kralj, ki zmagoslavno jezdi na belem konju. Sledijo mu drugi jezdeci, od katerih vsak predstavlja drugo nadlogo, ki se je zgrnila nad človeštvo. Jezdecu na konju ognjene barve je bilo dano »odvzeti mir z zemlje, tako da bi se ljudje neusmiljeno pobijali med seboj. In dan mu je bil velik meč.« (Razodetje 6:1–4) Ta konj in njegov jezdec predstavljata vojno, velik meč pa neprimerljivo uničevalno moč sodobnega vojskovanja z močnim orožjem. Temu orožju so se danes pridružila še jedrska sredstva, od katerih lahko vsako pokonča več deset tisoč ljudi, rakete, ki lahko ta sredstva prenesejo do ciljev tisoče kilometrov stran, ter vrhunsko kemično in biološko orožje za množično uničevanje.
Pozorni na Jehovova svarila
9. V čem je današnji svet podoben predpotopnemu?
9 V Noetovih dneh je Jehova pokončal človeštvo zaradi skrajnega nasilja hudobnih ljudi, h kateremu so prispevali še nefili. Kako pa je danes? Ali je na zemlji kaj manj nasilja, kakor ga je bilo takrat? Nikakor ne! In podobno kakor je bilo v Noetovih dneh, tudi danes ljudje hodijo po svojih opravkih, skušajo živeti »normalno« življenje in nočejo upoštevati svaril, ki se razlegajo. (Luka 17:26, 27) Ali glede na vse to sploh obstaja kak razlog za dvom, da bo Jehova človeštvo ponovno uničil? Ne.
10. a) Na kaj opozarjajo mnoge biblijske prerokbe? b) Po kateri poti je danes edino modro hoditi?
10 O uničenju v naših dneh je več stoletij pred potopom prerokoval Enoh. (Juda 14, 15) Glede prihajajoče ‚velike stiske‘ je govoril tudi Jezus. (Matej 24:21) Na ta čas so opozarjali še drugi preroki. (Ezekiel 38:18–23; Daniel 12:1; Joel 2:31, 32) Nazoren opis tega končnega uničenja pa najdemo tudi v knjigi Razodetje. (Razodetje 19:11–21) Kot posamezniki posnemamo Noeta in smo dejavni oznanjevalci pravičnosti. Pozorni smo na Jehovova svarila in bližnjim ljubeče pomagamo, da se tudi oni zmenijo zanje. Zato hodimo z Bogom, kakor je nekoč hodil Noe. Zares je nujno, da vsak, ki hrepeni po življenju, neprestano hodi z Bogom. Kako pa nam glede na pritiske, s katerimi se srečujemo vsak dan, to lahko uspe? Tako, da gojimo močno vero, da se bo Božji namen izpolnil. (Hebrejcem 11:6)
V viharnih časih neprestano hodimo z Bogom
11. Kako posnemamo kristjane iz prvega stoletja?
11 V prvem stoletju so za maziljene kristjane govorili, da so privrženci »Poti«. (Apostolska dela 9:2) V vsem svojem življenju so se osredinjali na vero v Jehova in Jezusa Kristusa. Hodili so po poti, ki jo je utrl njihov Gospodar. Podobno ravnajo današnji zvesti kristjani.
12. Kaj se je zgodilo, potem ko je Jezus čudežno nahranil množico?
12 To, kako zelo pomembna je vera, osvetli dogodek iz Jezusove službe. Jezus je nekoč čudežno nahranil množico, ki je štela kakih 5000 mož. Ljudje so bili osupli in veseli. Vendar bodimo pozorni na to, kaj se je zgodilo zatem. Beremo: »Ko so ljudje videli znamenja, ki jih je delal, so začeli govoriti: ‚Ta je zagotovo prerok, ki naj bi prišel na svet.‘ Ker pa je Jezus vedel, da bodo vsak čas prišli in ga prijeli, da bi ga postavili za kralja, se je čisto sam spet umaknil na goro.« (Janez 6:10–15) Tistega večera je odšel drugam. Verjetno so bili mnogi razočarani, ker je zavrnil kraljevanje. Navsezadnje je pokazal, da je za kralja dovolj moder in da ima moč zadovoljiti fizične potrebe ljudi. Vendar takrat še ni nastopil čas, ki ga je določil Jehova, da bi Jezus zakraljeval. Poleg tega naj bi bilo njegovo kraljestvo nebeško, ne zemeljsko.
13., 14. Kakšno stališče so mnogi pokazali in kako je bila njihova vera preizkušena?
13 Toda množice so Jezusu vztrajno sledile in ga po Janezovih besedah našle »na drugi strani jezera«. Zakaj so ljudje šli za njim, ko pa se jim je vendar umaknil, ko so ga hoteli postaviti za kralja? Mnogi so pokazali, da razmišljajo meseno, saj so poudarjali, da je Jehova v Mojzesovih dneh v pustinji ljudstvu priskrboval gmotne reči. S tem so namigovali, da bi moral Jezus zanje še naprej gmotno skrbeti. Jezus pa je sprevidel njihove napačne motive, zato jih je pričel učiti duhovne resnice, ki bi jim lahko pomagale, da bi popravili svoje mišljenje. (Janez 6:17, 24, 25, 30, 31, 35–40) Nekateri so zato pričeli čezenj godrnjati, še posebej ko jim je povedal naslednjo ponazoritev: »Resnično, resnično vam povem: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor se hrani z mojim mesom in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil.« (Janez 6:53, 54)
14 Jezus je s svojimi ponazoritvami ljudi pogosto navedel, da so pokazali, ali si resnično želijo hoditi z Bogom. In ta ponazoritev ni bila nobena izjema. Vzbudila je močan odziv. Beremo namreč: ‚Ko so mnogi njegovi učenci to slišali, so rekli: »Te besede so nezaslišane. Kdo lahko to posluša?«‘ Jezus je zatem pojasnil, da bi morali sprevideti duhovni pomen njegovih besed. Rekel je: »Duh je ta, ki oživlja. Meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih povedal, so duh in življenje.« Toda mnogi ga niso hoteli poslušati, saj v poročilu beremo: »Zaradi tega se je mnogo njegovih učencev vrnilo k temu, kar so pustili za seboj, in niso več hodili z njim.« (Janez 6:60, 63, 66)
15. Kakšno pravilno stališče so imeli nekateri Jezusovi sledilci?
15 Vendar se niso vsi Jezusovi učenci tako odzvali. Resda zvestovdani učenci niso povsem razumeli Jezusovih besed, vendar se njihovo zaupanje vanj ni omajalo. Peter, eden od teh zvestovdanih učencev, je izrazil njihove občutke z naslednjimi besedami: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš ti.« (Janez 6:68) Kako izredno stališče in čudovit zgled!
16. Kako smo lahko preizkušani in kakšno pravo stališče naj bi imeli?
16 Podobno kakor ti zgodnji učenci smo lahko preizkušani tudi mi danes. Morda smo bili razočarani, ker se Jehovove obljube niso izpolnile tako hitro, kakor smo si to osebno želeli. Morda težko razumemo pojasnila Svetega pisma, ki jih najdemo v naših biblijskih publikacijah. Ali pa smo bili razočarani nad ravnanjem kakšnega sokristjana. Ali bi bilo prav, če bi zaradi teh ali podobnih razlogov nehali hoditi z Bogom? Seveda ne! Učenci, ki so zapustili Jezusa, so pokazali, da razmišljajo meseno. Paziti moramo, da jim ne bi bili podobni.
»Nismo izmed tistih, ki se umikajo«
17. Kaj nam lahko pomaga neprestano hoditi z Bogom?
17 Apostol Pavel je napisal: »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga.« (2. Timoteju 3:16) Jehova nam po straneh Biblije jasno govori: »To je tisti pot, hodite po njem!« (Izaija 30:21) Če ubogamo Božjo Besedo, nam to pomaga, da ‚skrbno pazimo, [kako] živimo‘. (Efežanom 5:15) S preučevanjem Biblije in poglobljenim premišljevanjem o naučenem se usposobimo za to, da ‚res živimo v resnici‘. (3. Janezovo 3) Dejansko je tako, kot je rekel Jezus, da »duh [. . .] oživlja. Meso nič ne koristi.« Edino zanesljivo vodstvo, po katerem lahko usmerjamo svoje korake, je duhovno vodstvo, ki prihaja po Jehovovi Besedi, Njegovem duhu in organizaciji.
18. a) Kako nespametno ravnajo nekateri? b) Kakšno vero si prizadevamo gojiti?
18 Tisti, ki zaradi mesenega razmišljanja ali neizpolnjenih pričakovanj danes postanejo nezadovoljni, si pogosto pričnejo prizadevati, da bi imeli kar največ tega, kar ponuja ta svet. Ker so izgubili čut nujnosti, ne vidijo več potrebe po tem, da bi morali ‚bedeti‘, in namesto da bi jim bilo delo v prid Kraljestva na prvem mestu, si prizadevajo za sebične cilje. (Matej 24:42) Hoditi po tej poti je skrajno nespametno. Bodimo pozorni na besede apostola Pavla: »Mi pa nismo izmed tistih, ki se umikajo in gredo zato v pokončanje, temveč izmed tistih, ki verujejo in tako svojo dušo ohranijo pri življenju.« (Hebrejcem 10:39) Resda podobno kakor Enoh in Noe živimo v viharnih časih, toda kakor onadva imamo tudi mi prednost hoditi z Bogom. Zaradi takšnega ravnanja utemeljeno pričakujemo, da bomo doživeli izpolnitev Jehovovih obljub, odstranitev hudobije in pravični novi svet. Kako sijajno upanje!
19. Kako je Miha opisal življenjsko pot pravih častilcev?
19 Navdihnjeni prerok Miha je o narodih sveta dejal, da ‚hodijo vsak v imenu svojega boga‘. Zatem pa je spregovoril o sebi in drugih zvestih častilcih, ko je rekel: »Mi pa hodimo v imenu GOSPODA, Boga svojega, vedno in vekomaj.« (Miha 4:5) Če ste enako odločeni, kakor je bil Miha, ostanite blizu Jehovu, ne glede na to, kako viharni lahko postanejo časi. (Jakob 4:8) Naj bo srčna želja vsakogar med nami, da bi hodil z Jehovom, našim Bogom, vedno in vekomaj!
Kako bi odgovorili?
• V čem so današnji dnevi podobni Noetovim?
• Kakšna je bila življenjska pot Noeta in njegove družine ter kako lahko posnemamo njihovo vero?
• Kakšno napačno stališče so pokazali nekateri Jezusovi sledilci?
• Kaj so pravi kristjani odločeni delati?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 20]
Podobno kakor v Noetovih dneh so tudi danes ljudje povsem zaposleni z vsakodnevnimi dejavnostmi
[Slika na strani 21]
Kraljestveni oznanjevalci »nismo izmed tistih, ki se umikajo«