Koristno je biti zvest

V NEKATERIH deželah si otroci radi nagajajo tako, da drug drugemu na volnen pulover mečejo bodičaste cvetne koške. Ti se primejo na volno in kar koli otroci storijo, najsibo hodijo, tečejo, se otresajo ali skačejo, se jih koški še kar naprej držijo. Znebijo se jih lahko samo tako, da jih enega za drugim odtrgajo. Otrokom je vse to zelo zabavno.

Vsi seveda ne marajo cvetnih koškov na svojem oblačilu, toda vsak je presunjen nad tem, kako se ti oprimejo oblačila. Podobno lastnost ima človek, ki je zvest. Z drugim goji tesen in trajen odnos. Zvesto izpolnjuje dolžnosti in obveznosti, ki so povezane s takšnim odnosom, tudi takrat ko zaradi okoliščin to ni enostavno. Beseda »zvestoba« nam prikliče v spomin vrlini, kot sta zanesljivost in vdanost. Sami najbrž cenite, kadar so drugi zvesti vam. Vendar ali ste vi po značaju zvesti drugim? Če da, komu bi morali biti zvesti?

Zakonska zvestoba – temeljna potreba

Eno področje, kjer je zvestoba nadvse pomembna, vendar je na žalost pogosto primanjkuje, je zakonska zveza. Mož in žena, ki sta zvesta svoji zakonski zaobljubi – torej, ki ostajata skupaj in ravnata v korist drug drugega – sta že naredila pomemben korak do sreče in varnosti. Zakaj? Zato, ker smo ljudje ustvarjeni s potrebo, da smo drugim zvesti, pa tudi da so drugi zvesti nam. Bog je takrat, ko je v edenskem vrtu sklenil zakonsko zvezo med Adamom in Evo, objavil: »Zapusti mož očeta svojega in mater svojo in držal se bo žene svoje.« Enako velja za ženo – držala naj bi se svojega moža. Mož in žena bi si morala biti zvesta in drug z drugim sodelovati. (1. Mojzesova 2:24; Matej 19:3–9)

To je bilo seveda pred tisočletji. Ali to pomeni, da je zakonska zvestoba danes staromodna? Večina bi odgovorila z ne. Raziskovalci so v Nemčiji odkrili, da je za 80 odstotkov ljudi zakonska zvestoba zelo pomembna. Z drugo raziskavo so želeli odkriti, katere so najbolj zaželene lastnosti pri moškem in ženski. Skupino moških so prosili, naj naštejejo pet lastnosti, ki jih najbolj občudujejo pri ženski; skupino žensk pa so prosili, naj naštejejo pet lastnosti, ki jih najbolj občudujejo pri moškem. Lastnost, ki so jo najbolj cenili tako moški kot ženske, je bila zvestoba.

Da, zvestoba je del trdnega temelja za uspešen zakon. Toda kot smo videli že v prejšnjem članku, zvestobo ljudje bolj čislajo, kot pa upoštevajo. Dokaz tega, kako razširjena je nezvestoba, je na primer visok odstotek razvez v mnogih deželah.  Kako se lahko zakonca upreta tej težnji in ostaneta drug drugemu zvesta?

Zvestoba naredi zakon trajen

Zvestobo zakonca kažeta takrat, ko iščeta priložnosti, da svojo vdanost drug drugemu dokažeta. Ponavadi je na primer bolje reči »najino« kot pa »moje« – »najini prijatelji«, »najini otroci«, »najin dom«, »najina doživetja« in tako naprej. Kadar mož ali žena kaj načrtuje ali pa je pred kakšno odločitvijo – najsibo glede stanovanja, zaposlitve, vzgoje otrok, razvedrila, počitnic ali verskih dejavnosti – je dobro, da pri tem upošteva občutke in mnenje sozakonca. (Pregovori 11:14; 15:22)

Zvestoba se kaže tudi takrat, ko se mož oziroma žena trudi, da se sozakonec ob njem počuti potreben in zaželen. Eden od njiju se lahko počuti negotovo, ko se drug vede preveč prijateljsko do koga nasprotnega spola. Biblija možem svetuje, naj se držijo »žene mladosti svoje«. Mož nikakor ne bi smel dovoliti, da bi v srcu pričel gojiti željo po tem, da bi ga občudovala ženska, ki ni njegova žena. Vsekakor bi moral paziti, da se ne bi telesno zbližal s kakšno drugo žensko. Biblija svari: »Kdor prešeštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori.« Ista visoka merila glede zvestobe se pričakujejo od žene. (Pregovori 5:18; 6:32)

Ali je zvestoba v zakonu vredna truda? Seveda je. Zakon je zaradi tega trdnejši in trajnejši ter koristi obema zakoncema. Ko mož denimo zvesto skrbi za dobro svoje žene, se ta počuti varno, kar iz nje privabi najboljše lastnosti. Enako velja za moža. Zaradi odločitve, da bo zvest svoji ženi, postane tudi bolj vdan pravičnim načelom na vseh področjih v življenju.

Zvestoba bo zakoncema, ki morda prestajata težko obdobje, pomagala, da se bosta počutila varno. Po drugi strani pa se zakonca, ki si nista zvesta, na težave pogosto odzoveta tako, da se ločita ali razvežeta. S tem korakom se še zdaleč ne rešijo težave, ampak jih navadno nadomestijo druge. V 1980-ih letih je neki slaven modni svetovalec zapustil svojo ženo in družino. Ali je kot samski moški našel srečo? Dvajset let kasneje je priznal, da je bil zaradi tega, ker je odšel, »osamljen in zbegan ter je ponoči bedel, ker je hotel otrokom zaželeti lahko noč«.

Zvestoba med starši in otroki

Kadar sta si starša zvesta, je velika verjetnost, da bosta to lastnost prenesla tudi na svoje otroke. Otroci, ki so odraščali v zvesti in ljubeči družini, bodo kasneje v življenju lažje odgovorni do svojega zakonca, pa tudi  do staršev, ki so zaradi starosti vse šibkejši. (1. Timoteju 5:4, 8)

Seveda ni zmeraj tako, da najprej oslabijo starši. Včasih zvesto nego potrebuje otrok. Tako se je zgodilo Herbertu in Gertrudi, ki sta Jehovovi priči že več kot 40 let. Njun sin Dietmar je že vse od rojstva trpel za mišično distrofijo. Zadnjih sedem let, preden je novembra 2002 umrl, je potreboval nenehno nego in pozornost. Njegova starša sta zanj ljubeče skrbela. V dom sta celo namestila medicinsko opremo in se poučila o zdravstvenih zadevah. Zares lep zgled zvestobe v družini!

Zvestoba je nujna za prijateljstvo

»Človek je lahko srečen brez zakonskega tovariša, toda težko je biti srečen brez prijatelja,« je opazila Birgit. Morda se s tem strinjate. Ne glede na to, ali ste poročeni ali samski, vam bo zvestoba dobrega prijatelja ogrela srce in obogatila življenje. Če ste poročeni, bi seveda moral biti vaš najtesnejši prijatelj vaš zakonec.

Prijatelj ni samo znanec. Znancev lahko imamo veliko – to so lahko sosedje, sodelavci in ljudje, ki jih srečamo tu in tam. Pravo prijateljstvo zahteva čas, energijo in čustveno navezanost. Velika čast je, če smo komu prijatelj. Prijateljstvo s seboj prinaša prednosti, pa tudi odgovornosti.

Nadvse pomembno je, da s prijateljem dobro komuniciramo. Takšno komunikacijo morda delno narekuje potreba. »Če imam jaz ali pa moja prijateljica kakšen problem, se pokličeva enkrat ali dvakrat na teden. Čudovito je vedeti, da je tam in je pripravljena poslušati,« pojasnjuje Birgit. Ni treba, da je razdalja ovira pri prijateljstvu. Gerda in Helga živita na tisoče kilometrov narazen, vendar sta dobri prijateljici že več kot 35 let. »Redno si piševa,« pojasnjuje Gerda, »poročava si o doživetjih in opisujeva najgloblje občutke, pa naj so veseli ali žalostni. Helgina pošta me neznansko razveseli. Preprosto sva na isti valovni dolžini.«

Za prijateljstvo je nujna zvestoba. Če smo samo enkrat nezvesti, lahko uničimo še tako dolgotrajno vez. Za prijatelje je običajno, da si svetujejo, in to celo o zaupnih zadevah. Prijatelji se pogovarjajo iskreno in brez strahu, da bi bili ponižani ali da bi drug zlorabil njihovo zaupanje. V Bibliji piše: »Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.« (Pregovori 17:17)

Glede na to, da prijatelji vplivajo na naše razmišljanje, občutke in ravnanje, je pomembno, da prijatelje iščemo med tistimi, ki imajo podoben način življenja kakor mi. Pazite na primer, da boste prijateljstvo negovali s posamezniki, ki imajo enako verovanje, moralno stališče in enaka merila za pravilno in napačno kakor vi. Takšni prijatelji vam bodo pomagali doseči vaše cilje. Le zakaj bi hoteli biti blizu z nekom, ki ima drugačna merila in pogled na moralo kakor vi? Biblija pokaže, kako pomembno je izbrati prave prijatelje, ko pravi: »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:20)

Zvestobe se lahko naučimo

Ko otrok enkrat ugotovi, da se cvetni koški primejo na oblačilo prijatelja, jih bo verjetno želel metati znova in znova. Enako lahko rečemo za človeka, ki je zvest. Zakaj? Zato, ker nam bo zvestobo lažje izkazovati, če nam  bo to v navadi. Če se človek že v otroštvu nauči biti zvest v svoji družini, bo kasneje v življenju lažje razvijal prijateljstva, ki temeljijo na zvestobi. Sčasoma lahko takšna močna in trajna prijateljstva položijo temelj za zvestobo v zakonu. Poleg tega mu bo to pomagalo, da bo zvest v najpomembnejšem prijateljstvu, kar jih je.

Jezus je rekel, da je največja zapoved ta, da ljubimo Boga Jehova z vsem svojim srcem, dušo, umom in močjo. (Marko 12:30) To pomeni, da Bogu dolgujemo popolno zvestobo. Če pa smo Bogu Jehovu zvesti, smo bogato nagrajeni. Nikoli nas ne bo pustil na cedilu ali razočaral, saj v Bibliji piše: »Zvest je Bog.« (1. Korinčanom 1:9) Res, zvestoba Bogu prinaša večne blagoslove. (1. Janezovo 2:17)

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

Zvestoba dobrega prijatelja vam bo ogrela srce

[Slika na strani 5]

Zvesti družinski člani skrbijo za potrebe drug drugega