Naj vas Jehovov »izrek« ščiti

LETA 490 pr. n. št. se je v zgodovinski bitki pri Maratonu 10.000 do 20.000 Atencev zoperstavilo perzijski vojski, ki je štela 100.000 mož. Grška taktika je slonela predvsem na falangah – skupinah vojakov, ki so korakali v strnjenih vrstah. S svojimi ščiti so naredili skoraj neprebojen zid, iz katerega je štrlelo polno kopij. Atenci so si zaradi falang zagotovili slavno zmago nad perzijskimi silami, ki so jih številčno močno prekašale.

Pravi kristjani sodelujemo v duhovni vojni. Nasproti nam stojijo mogočni sovražniki – nevidni vladarji sedanje hudobne stvarnosti, ki so v Bibliji opisani kot ‚svetovni vladarji te teme, hudobne duhovne sile v nebeških prostorih‘. (Efežanom 6:12; 1. Janezovo 5:19) Božje ljudstvo še naprej zmaguje, toda ne z lastno močjo. Vse zasluge gredo Jehovu, ki nas varuje in nam daje navodila, kot je to opisano v Psalmu 18:30: »Govor [Izrek, NW] GOSPODOV [je] ves čist; ščit je vsem, ki pribegajo k njemu.«

Da, Jehova po svojem čistem ‚izreku‘, ki je zapisan v Svetem pismu, ščiti svoje zveste služabnike pred duhovno škodo. (Psalm 19:7–11; 119:93) Salomon je glede modrosti, ki je v Božji Besedi, napisal: »Ne zapusti je, in ohranila te bo, ljubi jo, in stražila te bode.« (Pregovori 4:6; Propovednik 7:12) Kako nas Božja modrost straži oziroma ščiti pred škodo? Razmislimo, kako je ščitila starodavni Izrael.

Ljudstvo, ki ga je ščitila Božja modrost

Jehovova Postava je Izraelce ščitila in jih vodila v vseh vidikih življenja. Predpisi glede prehrane, higiene in karantene so jih denimo ščitili pred mnogimi boleznimi, ki so prizadele druge narode. Znanost je šele po odkritju bakterije v 19. stoletju pričela postopoma ravnati po podobnih merilih, kot so bila zapisana  v Božji postavi. Zakoni glede lastništva zemlje, odkupa, oprostitve dolga in oderuštva so Izraelcem koristili, saj so prispevali k stabilni družbi in pravičnemu gospodarstvu. (5. Mojzesova 7:12, 15; 15:4, 5) Jehovova postava je tudi prispevala k rodovitnosti izraelske zemlje! (2. Mojzesova 23:10, 11) Prepovedi glede krivega čaščenja so ljudstvo ščitile duhovno, saj so ga varovale pritiskov demonov, žrtvovanja otrok in mnogih drugih slabih stvari, pa tudi ponižujoče navade, da bi se klanjali neživim malikom. (2. Mojzesova 20:3–5; Psalm 115:4–8)

Jasno je torej, da Izraelcem Jehovov »izrek« ni bil »prazna beseda«, temveč je vsem, ki so ga upoštevali, pomenil življenje in podaljšanje njihovih dni. (5. Mojzesova 32:47) Isto velja danes za vse tiste, ki prisluhnejo Jehovovim modrim izrekom, pa čeprav kristjani nismo več pod postavino zavezo. (Galačanom 3:24, 25; Hebrejcem 8:8) Pravzaprav kristjani danes nimajo določnega zakonika, temveč jih vodijo in ščitijo mnoga biblijska načela.

Ljudstvo, ki ga ščitijo načela

Zakoni morda urejajo le omejeno področje in lahko veljajo samo za nekaj časa. Biblijska načela, ki so temeljne resnice, pa se običajno lahko uporabi za mnogo področij in veljajo vedno. Razmislite denimo o načelu, ki je zapisano v Jakobovem pismu 3:17, kjer med drugim piše: »Modrost, ki je od zgoraj, je predvsem čista, hkrati pa si prizadeva za mir.« Kako lahko ta temeljna resnica ščiti Božje ljudstvo danes?

V tem biblijskem stavku omenjena čistoča se nanaša na moralno čistost. Zato si tisti, ki cenijo čistost, ne prizadevajo le za tem, da se pazijo nemorale, temveč tudi tega, kar lahko do nje pripelje, denimo sanjarjenja o spolnosti in pornografije. (Matej 5:28) Podobno se tudi pari, ki si dvorijo in so si vzeli k srcu načelo iz Jakobovega pisma 3:17, pazijo, da si ne bi izkazovali neprimerne naklonjenosti, ki bi lahko vodila do tega, da se ne bi več obvladali. Ker se radi ravnajo po načelih, se ne pustijo zvabiti stran od čistosti, morda z razmišljanjem, da Jehova njihovo vedenje odobrava vse dokler ne prekršijo črke zakona. Vedo, da Jehova »gleda v srce«, zato se temu ustrezno tudi odzovejo. (1. Samuelova 16:7; 2. letopisov 16:9) Takšni modri ljudje svoje telo zaščitijo pred mnogimi spolno prenosljivimi boleznimi, ki so danes tako pogoste, obvarujejo pa tudi svojo duševno in čustveno zdravje.

Božja modrost si tudi »prizadeva za mir«, pravi Jakobovo pismo 3:17. Vemo, da nas Satan poskuša oddaljiti od Jehova, tako da v naša srca seje duh nasilja. To med drugim dela po vprašljivi literaturi, filmih, glasbi in računalniških igrah. V nekaterih igrah se igralce spodbuja, naj oponašajo nepredstavljivo brutalno ravnanje in klanje! (Psalm 11:5) Da je Satan pri tem uspešen, se vidi iz vse številčnejših nasilnih kaznivih dejanj. Pred nekaj leti je avstralski časopis The Sydney Morning Herald, ko je omenjal takšna kazniva dejanja, citiral Roberta Resslerja, ki je skoval besedno zvezo »serijski morilec«. Ressler je povedal, da je ubijalce, ki jih je v 1970-ih intervjuval, podžgalo pornografsko gradivo, ki »ni bilo tako ponižujoče, kot je danes«. Zato je bil Ressler »črnogled glede prihodnosti – glede novega stoletja, v katerem bo vedno več serijskih morilcev«.

In res je samo nekaj mesecev po objavi tega poročila oborožen moški v Dunblaneu na Škotskem vstopil v otroški vrtec, ubil 16 otrok ter vzgojiteljico, nato pa si je sodil še sam. Naslednji mesec je še eden neuravnovešen oborožen moški pobil 32 ljudi v mirnem mestu Port Arthur na Tasmaniji (Avstralija). V preteklih letih so Združene države pretresli številni pokoli v šolah, zaradi česar se Američani sprašujejo ‚Zakaj?‘. Junija 2001 se je na  naslovnicah svetovnih časopisov pojavila Japonska. Tam je moten moški vstopil v šolo in z nožem do smrti zabodel osem otrok v prvem in drugem razredu osnovne šole ter porezal še 15 drugih ljudi. Vzroki, zaradi katerih je prišlo do takšnih grozljivih dejanj, so vsekakor kompleksni, vendar pa k temu delno prispeva tudi nasilje, ki smo mu po sredstvih obveščanja vedno bolj izpostavljeni. »Če lahko 60-sekunden komercialen oglas izredno poveča prodajo,« je napisal avstralski časnikar Phillip Adams, »potem mi ne govorite, da dveurni večmilijonski film ne vpliva na stališče ljudi.« Zanimivo je, da je policija na domu moškega, ki je zakrivil pokol v Port Arthurju, zaplenila 2000 videoposnetkov z nasilno in pornografsko vsebino.

Tisti, ki se oklepajo biblijskih načel, svoj razum in svoje srce ščitijo pred vsakršno zabavo, v kateri se kaže želja po nasilju. Zato ne dovolijo, da bi ‚duh sveta‘ vplival na njihovo razmišljanje in želje. Raje pustijo, da jih »uči [Božji] duh«. Prizadevajo si ljubiti njegov sad, katerega del je tudi mir. (1. Korinčanom 2:12, 13; Galačanom 5:22, 23) To delajo tako, da redno preučujejo Biblijo, molijo in poglobljeno premišljujejo o krepilnih stvareh. Prav tako se ne družijo z nasilnimi posamezniki, temveč si izberejo družbo tistih, ki podobno kot oni sami hrepenijo po Jehovovem miroljubnem novem svetu. (Psalm 1:1–3; Pregovori 16:29, SSP) Da, kako zelo nas ščiti Božja modrost!

Naj Jehovov »izrek« ščiti vaše srce

Jezus je Satana, ko ga je ta v puščavi izkušal, zavrnil tako, da je točno navajal Božjo Besedo. (Luka 4:1–13) Vendar pa s Hudičem ni razpravljal zato, da bi dokazal, kdo je razumnejši. V bran je navajal Svete spise in pri tem govoril iz srca. To je bil razlog, zakaj se Hudičeva taktika, ki je bila v Edenu tako uspešna, pri Jezusu ni obnesla. Satan s svojimi spletkami tudi pri nas ne bo uspel, če svoje srce polnimo z Jehovovimi izreki. To je najpomembnejše, saj so v srcu »viri življenja«. (Pregovori 4:23)

Poleg tega moramo naše srce nenehno ščititi. Čeprav Satanu v puščavi ni uspelo, pa je Jezusa še naprej preizkušal. (Luka 4:13) Podobno vztrajen bo tudi pri nas, pri tem pa bo našo značajnost skušal zlomiti s številnimi spletkami. (Razodetje 12:17) Zato posnemajmo Jezusa in si privzgajajmo močno ljubezen do Božje Besede ter hkrati tudi nenehno molimo za sveti duh in modrost. (1. Tesaloničanom 5:17; Hebrejcem 5:7) Jehova pa vsem, ki vanj zaupajo, obljublja, da jim prav nič ne bo duhovno škodilo. (Psalm 91:1–10; Pregovori 1:33)

Božja Beseda ščiti občino

Satan ne more preprečiti, da bi napovedana »velika množica« preživela veliko stisko. (Razodetje 7:9, 14) Kljub temu pa si še vedno silovito prizadeva pokvariti kristjane, tako da bi vsaj nekateri izgubili Jehovovo naklonjenost. To mu je uspelo pri starodavnih Izraelcih, zato jih je umrlo 24.000 na samem pragu Obljubljene dežele. (4. Mojzesova 25:1–9) Seveda se kristjanom, ki zagrešijo, a se iskreno kesajo, ljubeče pomaga, da bi si znova duhovno opomogli. Neskesani grešniki, kot je bil Izraelec Simri, pa ogrozijo moralno in duhovno blaginjo drugih. (4. Mojzesova 25:14) Podobno tudi vojaki v falangi, ki so odvrgli svoj ščit, niso izpostavili le sebe, temveč tudi sovojake.

Zato Biblija zapoveduje: »Nehajte [se] družiti z vsakim, ki se imenuje brat, pa je nečistnik, pohlepnež, malikovalec, sramotilec, pijanec ali izsiljevalec. S takim niti ne jejte. [. . .] Odstranite hudobneža izmed sebe!« (1. Korinčanom 5:11, 13) Ali se ne strinjate, da ta modri »izrek« pomaga ščititi moralno in duhovno čistost krščanske občine?

V ostrem nasprotju pa mnoge cerkve tako imenovanega krščanstva in odpadniki menijo, da so tisti deli Biblije, ki niso v skladu s  sodobnimi, liberalnimi pogledi o morali, staromodni. Zato opravičujejo vse oblike hudih grehov, in to tudi med duhovščino. (2. Timoteju 4:3, 4) Vendar bodimo pozorni na to, da je za Pregovori 30:5, kjer je tudi govora o Jehovovem zaščitniškem »izreku«, v 6. vrstici zapisana naslednja zapoved: »Ne pridevaj besedam njegovim [Božjim], da te ne ustrahuje in te ne zasači v laži.« Da, tisti ki šušmarijo z Biblijo, so v resnici duhovni lažnivci – najbolj graje vredni lažnivci! (Matej 15:6–9) Zato bodimo zares hvaležni, da smo del organizacije, ki zelo spoštuje Božjo Besedo.

Zaščiteni zaradi ‚prijetnega vonja‘

Ker se Božji služabniki oklepajo Biblije in se z drugimi pogovarjajo o njenem tolažilnem sporočilu, se od njih širi kadilu podoben »prijeten vonj« življenja, ki je Jehovu v zadovoljstvo. Nepravični posamezniki pa pri nosilcih tega sporočila zaznavajo »smrtonosen vonj obsodbe«, kot piše v prevodu J. B. Phillipsa. Da, Satanova stvarnost je hudobnim tako zelo izkrivila figurativni voh, da se v bližini posameznikov, ki oddajajo »Kristusov prijeten vonj«, počutijo neprijetno ali pa so celo sovražno nastrojeni. Po drugi strani pa so tisti, ki goreče razširjajo dobro novico, »Kristusov prijeten vonj med tistimi, ki so na poti v rešitev«. (2. Korinčanom 2:14–16) Takšnim iskrenim posameznikom se pogosto gnusijo hinavščina in verske laži, ki so značilne za lažno religijo. Ko torej odpremo Božjo Besedo in jim iz nje preberemo kraljestveno sporočilo, jih to pritegne h Kristusu in želijo izvedeti še več. (Janez 6:44)

Zato ne bodite malodušni, kadar se kdo negativno odzove na kraljestveno sporočilo. Na »Kristusov prijeten vonj« raje glejte kot na vrsto duhovne zaščite, ki mnoge morebiti nevarne posameznike, odvrača od duhovne posesti Božjega ljudstva, medtem ko pritegne tiste z dobrim srcem. (Izaija 35:8, 9)

Grški vojaki pri Maratonu so se bojevali v strnjenih formacijah in z vso močjo držali svoj ščit ter zmagali, in to kljub strašni premoči nasprotnika. Podobno Jehova svojim zvestim Pričam zagotavlja, da bodo v duhovnem boju zmagali, saj je to njihova »dediščina«. (Izaija 54:17) Zato naj vsak od nas še naprej išče zavetje pri Jehovu, tako da ‚se trdno drži besede življenja‘. (Filipljanom 2:16)

[Sliki na strani 31]

‚Modrost, ki je od zgoraj, je čista, hkrati pa si prizadeva za mir‘