V teh viharnih časih hodimo z Bogom
V teh viharnih časih hodimo z Bogom
»Enoh je neprestano hodil z Bogom, in ni ga bilo več, ker ga je Bog vzel.« (1. MOJZESOVA 5:24)
1. Katere tegobe doživljamo v našem času?
VIHARNI časi! Te besede dobro opisujejo leta nemirov in nasilja, ki jih preživlja človeštvo po rojstvu Mesijanskega kraljestva leta 1914. Vse odtlej ljudje živijo v »zadnjih dneh«. Lakote, bolezni, potresi, vojne in druge katastrofe pestijo človeštvo v tolikšnem obsegu, kot še nikoli doslej. (2. Timoteju 3:1; Razodetje 6:1–8) Tisti, ki častijo Jehova, niso izvzeti. S stiskami in negotovostjo, ki so sestavni del teh časov, se moramo bolj ali manj spoprijemati vsi. Življenje nam zelo otežujejo ekonomski pritiski, politični nemiri, kriminal in bolezni.
2. S katerimi izzivi se srečujejo Jehovovi služabniki?
2 Mnogi Jehovovi služabniki pa znova in znova doživljajo še hudo preganjanje, saj se Satan bojuje proti tistim, »ki izpolnjujejo Božje zapovedi in jim je zaupano delo pričevanja za Jezusa«. (Razodetje 12:17) In čeprav nismo vsi pravi kristjani neposredno preganjani, se moramo prav vsi bojevati proti Satanu Hudiču in duhu, ki ga on širi med ljudmi. (Efežanom 2:2; 6:12) Stalno moramo paziti, da ta duh ne bi vplival na nas, saj nas obdaja na delovnem mestu, v šoli in drugod, kjer moramo biti v stiku z ljudmi, ki jih ne zanima čisto čaščenje.
Hodimo z Bogom, ne z narodi
3., 4. V čem se kristjani razlikujemo od tega sveta?
3 Podobno kakor mi danes so se proti duhu tega sveta močno bojevali že kristjani v prvem stoletju, zato so bili zelo drugačni od ljudi zunaj krščanske občine. O tej razliki je Pavel pisal naslednje: »Zato vam pravim in pričam v Gospodu, da ne živite več tako, kakor živijo narodi, v nekoristnosti svojega uma, ki so zaradi nevednosti, ki je v njih, zaradi brezčutnosti svojega srca otemnjeni v umu in odtujeni življenju, ki pripada Bogu. Ker so izgubili vsak čut za to, kaj je moralno, so se predali razpuščenemu vedenju, da bi pohlepno počenjali vsakršno nečistost.« (Efežanom 4:17–19)
4 Kako ustrezno te besede opišejo gosto duhovno in moralno temo tega sveta, tako v Pavlovih dneh kot v naših! Današnji kristjani podobno kakor tisti v prvem stoletju ne ‚živijo tako, kakor narodi‘. Ne, raje imajo čudovito prednost, da hodijo z Bogom. Morda bi se kdo vprašal, ali je razumno govoriti, da lahko tako nepomembni, nepopolni ljudje hodimo z Jehovom. Toda Biblija pokaže, da je to mogoče. Še več, Jehova celo pričakuje, da to delamo. V osmem stoletju pred našim štetjem je prerok Miha napisal naslednje navdihnjene besede: »Kaj zahteva GOSPOD od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje in da hodiš ponižno z Bogom svojim?« (Miha 6:8, poudarili mi.)
Kako in zakaj naj bi hodili z Bogom?
5. Kako lahko nepopoln človek hodi z Bogom?
5 Kako pa lahko hodimo z vsemogočnim, nevidnim Bogom? Očitno ne tako kakor z ljudmi. Biblijski izraz »hoditi« lahko pomeni »ravnati po nečem začrtanem«. * Če imamo to v mislih, nam je jasno, da tisti, ki hodi z Bogom, hodi po življenjski poti, ki jo je začrtal Bog, po poti, ki ugaja Bogu. Zaradi takšnega ravnanja smo drugačni od večine ljudi okrog nas. Pa vendar je to za kristjana edina prava pot. Zakaj? Za to je več razlogov.
6., 7. Zakaj je hoja z Bogom najboljša pot, kar jih je?
6 Prvi razlog je ta, da je Jehova naš Stvarnik, Vir življenja in Tisti, ki nas oskrbuje z vsem, kar potrebujemo za življenje. (Razodetje 4:11) Zato ima samo on pravico, da nam pove, kako naj hodimo oziroma živimo. Poleg tega je hoja z Bogom najboljša pot, kar jih obstaja. Jehova je tistim, ki hodijo z njim, omogočil, da so jim odpuščeni grehi, in jim ponuja trdno upanje na večno življenje. Naš nadvse ljubeč nebeški Oče pa tistim, ki hodijo z njim, priskrbuje tudi modre nasvete, da lahko že sedaj uspešno živijo, pa čeprav so nepopolni in živijo v svetu, ki je pod Satanovo oblastjo. (Janez 3:16; 2. Timoteju 3:15, 16; 1. Janezovo 1:8; 2:25; 5:19) Nadaljnji razlog za hojo z Bogom je ta, da s svojo pripravljenostjo hoditi z Njim prispevamo k miru in enotnosti občine. (Kološanom 3:15, 16)
7 Zadnji in najpomembnejši razlog za hojo z Bogom pa je, da s takšnim ravnanjem kažemo, na kateri strani smo glede velikega spornega vprašanja, ki je bilo postavljeno v edenskem vrtu – vprašanja vrhovnosti. (1. Mojzesova 3:1–6) S svojim življenjem kažemo, da smo popolnoma na Jehovovi strani, in brez strahu oznanjamo, da ima edino on pravico do tega, da je Vrhovni v vsem vesolju. (Psalm 83:18) Tako ravnamo v skladu z molitvijo, naj se posveti Božje ime in zgodi Njegova volja. (Matej 6:9, 10) Tisti, ki se odločijo hoditi z Bogom, so zares modri! Lahko so prepričani, da hodijo v pravo smer, saj je Jehova »edini moder«. On se nikoli ne zmoti. (Rimljanom 16:27)
8. V čem so bili Enohovi in Noetovi dnevi podobni našim?
8 Toda kako je mogoče, da bi živeli kot kristjani, ko pa so časi tako viharni in se večina ljudi ne zanima za to, da bi služila Jehovu? Na to lahko dobimo odgovor, če razmislimo o zvestih ljudeh iz davnine, ki so ostali značajni v zelo težavnih časih. Dva od njih sta bila Enoh in Noe. Oba sta živela v dneh, ki so bili zelo podobni našim. Hudobija je bila zelo razširjena. V Noetovih dneh je bila zemlja polna nasilja in nemorale. Toda Enoh in Noe sta se upirala duhu sveta svojega časa in hodila z Jehovom. Kako jima je to uspelo? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, bomo v tem članku pregledali Enohov zgled, v naslednjem pa Noetovega.
Enoh je v viharnih časih hodil z Bogom
9. Kaj nam je znanega o Enohu?
9 Enoh je bil prvi človek, za katerega v Svetem pismu piše, da je hodil z Bogom. Biblijsko poročilo pravi: »Enoh je hodil neprestano z Bogom, [tudi] potem ko je rodil Metuselaha.« (1. Mojzesova 5:22) Po omembi dolžine Enohovega življenja (ki je bila v primerjavi z našo življenjsko dobo dolga, za takratne dni pa kratka) se pripoved nadaljuje: »Enoh je neprestano hodil z Bogom, in ni ga bilo več, ker ga je Bog vzel.« (1. Mojzesova 5:24) Da ne bi Enoh prišel v roke svojih nasprotnikov, ga je Jehova očitno prenesel iz dežele živečih v smrtni sen. (Hebrejcem 11:5, 13) V Bibliji je poleg teh kratkih stavkov le malo mest, kjer je Enoh omenjen. Toda glede na te informacije in še druge pokazatelje lahko povsem upravičeno rečemo, da je Enoh živel v viharnih časih.
10., 11. a) Kako se je po uporu Adama in Eve razširila pokvarjenost? b) Katero preroško sporočilo je oznanjeval Enoh in s kakšnim odzivom se je gotovo srečal?
10 Upoštevajmo denimo, kako hitro se je po tem, ko je Adam grešil, med človeštvom širila pokvarjenost. Biblija nam pove, da je Adamov prvorojenec, Kajn, umoril svojega brata Abela in postal prvi morilec. (1. Mojzesova 4:8–10) Po Abelovi nasilni smrti se je Adamu in Evi rodil še en sin in imenovala sta ga Set. O njem beremo: »Tudi Setu se je rodil sin, in imenoval je ime njegovo Enos. Tedaj so začeli klicati ime GOSPODOVO [Jehovovo, NW].« (1. Mojzesova 4:25, 26) Na žalost je bilo to ‚klicanje Jehovovega imena‘ odpadniške narave. * Kajnov potomec Lameh je mnogo let po Enosovem rojstvu za svoji ženi napisal pesem. V njej opeva svoj umor mladeniča, ki ga je ranil. Poleg tega svari: »Ako je sedemkrat maščevati Kajna, Lameha bo sedemdesetkrat in sedemkrat!« (1. Mojzesova 4:10, 19, 23, 24)
11 Ta na kratko omenjena dejstva kažejo, da je pokvarjenost, ki jo je Satan zasejal v edenskem vrtu, kmalu povzročila, da se je hudobija med Adamovimi potomci zelo razširila. In v tem svetu je bil Enoh Jehovov prerok, čigar navdihnjene krepke besede odmevajo še danes. Juda poroča, da je Enoh prerokoval naslednje: »Glej! Jehova je prišel z množicami svojih svetih, da bi izvršil sodbo nad vsemi in da bi vsem brezbožnim dokazal krivdo za vsa njihova brezbožna dejanja, ki so jih brezbožno storili, in za vse nezaslišane reči, ki so jih brezbožni grešniki govorili zoper njega.« (Juda 14, 15) Te besede se bodo popolnoma izpolnile v harmagedonu. (Razodetje 16:14, 16) Vendar smo lahko prepričani, da so se tudi v Enohovih dneh mnogi »brezbožni grešniki« razjezili, ko so slišali to prerokbo. Kako ljubeče je bilo, da je Jehova umaknil Enoha iz njihovega dosega!
Kaj je Enoha krepilo, da je lahko hodil z Bogom?
12. Po čem se je Enoh razlikoval od svojih sodobnikov?
12 V edenskem vrtu sta Adam in Eva poslušala Satana, in Adam se je uprl Jehovu. (1. Mojzesova 3:1–6) Abel, njun sin, ni šel po poti svojih staršev, zato mu je bil Jehova naklonjen. (1. Mojzesova 4:3, 4) Na žalost pa mu večina Adamovih potomcev ni bila podobna. Toda Enoh, ki se je rodil več stoletij pozneje, je bil takšen. Kako se je razlikoval od toliko drugih Adamovih potomcev? Na to je odgovoril apostol Pavel, ko je napisal: »Zaradi vere je bil Enoh prenesen, da ne bi videl smrti, in nikjer ga ni bilo najti, ker ga je Bog prenesel. Preden pa je bil prenesen, mu je bilo izrečeno priznanje, da je Bogu po volji.« (Hebrejcem 11:5) Bil je del velikega ‚oblaka [predkrščanskih] prič‘, ljudi, ki so bili izreden zgled vere. (Hebrejcem 12:1) Zaradi svoje vere je lahko pri tem, kar je prav, vztrajal vse življenje, ki je bilo dolgo več kot 300 let – več kakor tri življenjske dobe večine današnjih ljudi!
13. Kakšno vero je imel Enoh?
13 Pavel je vero Enoha in drugih prič opisal takole: »Vera je utemeljeno pričakovanje tistega, kar upamo, očiten dokaz o obstoju stvari, čeprav jih ne vidimo.« (Hebrejcem 11:1) Da, vera je trdno pričakovanje, ki temelji na zagotovilih, da se bo to, kar upamo, izpolnilo. To pričakovanje je tako močno, da vpliva na naš pogled na to, kaj ima v našem življenju prednost. Zaradi takšne vere je Enoh lahko hodil z Bogom, čeprav je bil svet okrog njega drugačen.
14. Kaj je verjetno vedel Enoh, kar bi lahko bilo temelj njegove vere?
14 Prava vera temelji na točnem spoznanju. Kaj je vedel Enoh? (Rimljanom 10:14, 17; 1. Timoteju 2:4) Nedvomno je vedel za dogodke v Edenu. Verjetno je tudi slišal, kakšno je bilo življenje v tem vrtu, ki je morda takrat še obstajal, čeprav ljudem ni bil več dosegljiv. (1. Mojzesova 3:23, 24) Poznal je tudi Božji namen, da bodo Adamovi potomci napolnili zemljo in jo spremenili v raj, kakršen je bil edenski vrt. (1. Mojzesova 1:28) In nedvomno je v srcu nosil Jehovovo obljubo, da bo poskrbel za Seme, ki bo zdrobilo Satanu glavo in popravilo vse posledice Satanove prevare. (1. Mojzesova 3:15) Dejansko je Enohova navdihnjena prerokba, ohranjena v Judovi knjigi, povezana z uničenjem Satanovega semena. Ker je Enoh veroval, vemo, da je častil Jehova s prepričanjem, da bo ‚nagradil tiste, ki ga iskreno iščejo‘. (Hebrejcem 11:6) Čeprav torej ni vedel vsega, kar vemo mi, pa je očitno imel dovolj spoznanja, da je imel temelj za trdno vero. Takšna vera mu je pomagala, da je v viharnih časih ostal značajen.
Posnemajmo Enohov zgled
15., 16. Kako lahko posnemamo Enohov zgled?
15 Tudi mi želimo v današnjih viharnih časih ugajati Jehovu, podobno kakor je želel Enoh, zato bi morali posnemati njegov zgled. Moramo si pridobiti in ohraniti točno spoznanje o Jehovu in njegovem namenu. Pa še nekaj. Dovoliti moramo, da nas to točno spoznanje vodi pri našem ravnanju. (Psalm 119:101; 2. Petrovo 1:19) Usmerjati nas mora Božje mišljenje in želja, da Mu ugajamo v vsem – z vsako mislijo in dejanjem.
16 Nobenega poročila nimamo o tem, da bi še kdo v Enohovem času služil Jehovu. Enoh je bil očitno sam ali pa je pripadal neznatni manjšini. V tem svetu smo tudi mi del neznatne manjšine, toda to nam ne jemlje poguma. Jehova nas bo podpiral, ne glede na to, kdo bi bil proti nam. (Rimljanom 8:31) Enoh je pogumno opozarjal na prihajajoče uničenje brezbožnih ljudi. Tudi mi smo pogumni, saj ‚to dobro novico o kraljestvu‘ oznanjujemo kljub posmehovanju, nasprotovanju in preganjanju. (Matej 24:14) Enoh ni živel tako dolgo kot večina takratnih ljudi. Toda njegovi upi niso bili povezani s takratnim svetom. Svoje oči je imel uprte v nekaj veliko večjega. (Hebrejcem 11:10, 35) Tudi mi imamo oči uprte v izpolnitev Jehovovega namena. Zato ‚tega sveta ne porabljamo do konca‘. (1. Korinčanom 7:31) Svoje moči in sredstva rabimo predvsem v Jehovovi službi.
17. Kakšno spoznanje, ki ga Enoh ni imel, imamo mi danes in k čemu naj bi nas to spodbudilo?
17 Enoh je verjel, da se bo ob času, ki ga je določil Jehova, pojavilo od Boga obljubljeno Seme. Minilo je že skoraj 2000 let, odkar se je pojavilo to Seme, Jezus Kristus, ki je priskrbel odkupnino ter nam in staroveškim pričam, kot je bil Enoh, omogočil, da podedujemo večno življenje. To Seme, ki je sedaj ustoličeni Kralj Božjega kraljestva, je vrglo Satana z nebes na zemljo, zato povsod okoli sebe vidimo trpljenje. (Razodetje 12:12) Da, na voljo nam je mnogo večje spoznanje, kakor ga je lahko imel Enoh. Zato bodimo trdni v veri, kakor je bil trden on. Naj naše zaupanje v izpolnitev Božjih obljub vpliva na vse, kar delamo. Kakor Enoh hodimo z Bogom, kljub temu da živimo v viharnih časih.
[Podčrtni opombi]
^ odst. 5 Glej Insight on the Scriptures, 1. zvezek, stran 220, odstavek 6; izdali Jehovove priče.
^ odst. 10 Jehova se je pogovarjal z Adamom, še preden je živel Enos. Abel je daroval Jehovu sprejemljivo žrtev. Bog je komuniciral tudi s Kajnom, preden je ta v jezi, ki je izvirala iz ljubosumja, zagrešil umor. Torej je ta začetek ‚klicanja Jehovovega imena‘ moral pomeniti, da so ga pričeli klicati drugače – ne pri čistem čaščenju.
Kako bi odgovorili?
• Kaj pomeni hoditi z Bogom?
• Zakaj je hoja z Bogom najboljša pot?
• Zakaj je lahko Enoh kljub viharnim časom hodil z Bogom?
• Kako lahko Enoha posnemamo?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 15]
Enoh je veroval, zato je lahko »neprestano hodil z Bogom«
[Slika na strani 17]
Trdno verjamemo, da se bodo Jehovove obljube izpolnile
[Navedba virov slik na strani 13]
Ženska na skrajni desni: FAO photo/B. Imevbore; podirajoča se zgradba: San Hong R-C Picture Company