Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Živimo po veri, ne po tem, kar gledamo!

Živimo po veri, ne po tem, kar gledamo!

Živimo po veri, ne po tem, kar gledamo!

»Živimo [. . .] po veri, in ne po tem, kar gledamo.« (2. KORINČANOM 5:7)

1. Iz česa se vidi, da je apostol Pavel živel po veri, in ne po tem, kar je gledal?

PIŠE se leto 55 n. št. Minilo je kakih 20 let, odkar je preganjalec kristjanov, takrat znan po imenu Savel, tudi sam postal kristjan. Vsa ta leta apostol Pavel ni dovolil, da bi mu vera v Boga oslabela. V veri je ostal neomajen, kljub temu da s svojimi fizičnimi očmi ni mogel videti nebeških stvari. Zato je v pismu maziljenim kristjanom, ki so imeli nebeško upanje, napisal: »Živimo [. . .] po veri, in ne po tem, kar gledamo.« (2. Korinčanom 5:7)

2., 3. a) Kako kažemo, da živimo po veri? b) Kaj pomeni živeti po tem, kar gledamo?

2 Da bi lahko živeli po veri, moramo popolnoma zaupati v zmožnost Boga, da usmerja naše življenje. Povsem moramo biti prepričani, da zares ve, kaj je za nas najboljše. (Psalm 119:66) Pri svojih odločitvah in ravnanju v skladu z njimi upoštevamo »stvari, čeprav jih ne vidimo«. (Hebrejcem 11:1) Mednje spadajo tudi obljubljena ‚nova nebesa in nova zemlja‘. (2. Petrovo 3:13) Nasprotno pa to, da živimo po tem, kar gledamo, pomeni, da nas v življenju vodi samo tisto, kar dojemamo s svojimi fizičnimi čutili. Takšno ravnanje je nevarno, ker nas lahko navede, da se za Božjo voljo ne zmenimo več. (Psalm 81:12; Propovednik 11:9)

3 Vsak od nas, bodisi da pripada ‚mali čredi‘ z nebeškim klicem ali ‚drugim ovcam‘ z zemeljskim upanjem, bi si moral vzeti k srcu svarilo, naj živi po veri in ne po tem, kar gleda. (Luka 12:32; Janez 10:16) Poglejmo, kako se bomo z upoštevanjem tega navdihnjenega nasveta obvarovali pred tem, da bi postali žrtve ‚začasnega užitka od greha‘, se ujeli v zanko pridobitništva in izpred oči izgubili konec te stvarnosti. Pregledali bomo tudi, kako nevarno je živeti po tem, kar gledamo. (Hebrejcem 11:25)

Zavrnimo »začasen užitek od greha«

4. Kako se je odločil Mojzes in zakaj?

4 Skušajmo si predstavljati, kako je živel Amramov sin Mojzes. Ker je odraščal v kraljevski družini v staroveškem Egiptu, bi lahko postal močan, bogat in vpliven. Lahko bi si mislil: ‚Sem visoko izobražen v egipčanski modrosti, ki je zelo cenjena, in mogočen v besedi in dejanjih. Če bom ostal v kraljevski družini, bom lahko zaradi svojega položaja pomagal hebrejskim bratom, ki so v stiski!‘ (Apostolska dela 7:22) Toda Mojzes ni tako razmišljal. Odločil se je za »trpljenje skupaj z Božjim ljudstvom«. Zakaj? Kaj je Mojzesa navedlo, da je zavrnil vse, kar bi sicer lahko užival v Egiptu? Biblija odgovarja: »Zapustil je Egipt, pa ne zato, ker bi se bal kraljeve jeze, ampak zaradi vere, ker je bil stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega.« (Hebrejcem 11:24–27) Vera, da ga bo Jehova za pravičnost zagotovo nagradil, mu je pomagala, da se je uprl grehu, užitkom in kratkotrajnemu zadovoljstvu, ki ga ti prinašajo.

5. K čemu nas spodbuja Mojzesov zgled?

5 Pogosto se tudi mi znajdemo pred odločitvami, ki niso lahke, na primer: ‚Ali naj opustim določene običaje oziroma navade, ki niso povsem v skladu z biblijskimi načeli? Ali naj sprejmem zaposlitev, ki se zdi finančno ugodna, vendar bi zavirala moj duhovni napredek?‘ Mojzesov zgled nas spodbuja k temu, da pri odločanju nismo kratkovidni, kakor je ta svet, temveč da zaupamo daljnosežni modrosti »Nevidnega«, Boga Jehova. Podobno kot Mojzes cenimo prijateljstvo z Jehovom bolj kakor vse, kar bi nam lahko ponudil ta svet.

6., 7. a) Kako je Ezav pokazal, da se je odločil živeti po tem, kar je gledal? b) Kako nam je lahko Ezavovo ravnanje v svarilen zgled?

6 Pa poglejmo še primer Ezava, sina očaka Izaka. Ezav se je odločil za takojšnjo zadovoljitev svojih želja. (1. Mojzesova 25:30–34) ‚Svetih stvari ni cenil‘, temveč se je svojim pravicam prvorojenca odrekel »v zameno za en obrok hrane«. (Hebrejcem 12:16) Sploh ni razmišljal o tem, kako bo njegova odločitev, da proda prvorojenstvo, vplivala na njegov odnos z Jehovom oziroma kako bo njegovo ravnanje vplivalo na njegove potomce. Na stvari ni gledal duhovno. Pred očmi ni imel Božjih dragocenih obljub, saj so bile zanj malo vredne. Živel je po tem, kar je gledal, in ne po veri.

7 Ezav je za nas danes svarilen zgled. (1. Korinčanom 10:11) Ko smo pred velikimi ali majhnimi odločitvami, se ne smemo pustiti zavesti propagandi Satanovega sveta, ki ljudi spodbuja, da morajo takoj imeti vse, kar si želijo. Vprašali naj bi se: ‚Ali moje odločitve odsevajo težnje, podobne Ezavovim? Ali bom zaradi tega, kar želim doseči sedaj, moral dati duhovne stvari na drugo mesto? Ali bom s svojimi odločitvami ogrozil svoje prijateljstvo z Bogom in prihodnje blagoslove? Kakšen zgled bom za druge?‘ Če se bo v naših odločitvah zrcalilo cenjenje svetih reči, nas bo Jehova blagoslovil. (Pregovori 10:22)

Varujmo se zanke pridobitništva

8. Pred čim so bili posvarjeni laodikejski kristjani in zakaj nas to zanima?

8 Ob koncu prvega stoletja je oslavljeni Jezus Kristus v razodetju, ki je bilo dano apostolu Janezu, izročil sporočilo za laodikejsko občino v Mali Aziji. V njem je svaril pred pridobitništvom. Laodikejski kristjani so resda bili gmotno bogati, toda v duhovnem pogledu so obubožali. Dopustili so, da jih je gmotno imetje oropalo duhovnega vida, zato niso več živeli po veri. (Razodetje 3:14–18) Danes pridobitništvo učinkuje podobno. Slabi nam vero in povzroči, da nehamo ‚vztrajno teči v tekmi‘ za življenje. (Hebrejcem 12:1) Če ne pazimo, lahko »užitki tega življenja« tako zasenčijo duhovne dejavnosti, da jih »popolnoma zadušijo«. (Luka 8:14)

9. Kako nam je v zaščito, da smo zadovoljni in da cenimo duhovno hrano?

9 Duhovno se bomo zaščitili tako, da bomo zadovoljni, saj nas bo to varovalo pred tem, da bi ta svet porabljali do konca in bogateli v gmotnem smislu. (1. Korinčanom 7:31; 1. Timoteju 6:6–8) Kadar živimo po veri, in ne po tem, kar gledamo, se veselimo sedanjega duhovnega raja. Ali nismo tedaj, ko smo deležni krepilne duhovne hrane, spodbujeni, da ‚pojemo od srčnega veselja‘? (Izaija 65:13, 14) Poleg tega nas veseli družba tistih, ki kažejo sad Božjega duha. (Galačanom 5:22, 23) Res je zelo pomembno, da najdemo zadovoljstvo in osvežitev v tem, kar nam Jehova priskrbuje v duhovnem smislu!

10. Kaj naj bi se vprašali?

10 Dobro je, da se vprašamo: ‚Kako pomembne so v mojem življenju gmotne dobrine? Ali rabim gmotno imetje za užitkarsko življenje ali za to, da bi podpiral pravo čaščenje? Kaj mi prinaša največje zadovoljstvo? Ali je to preučevanje Biblije in druženje na krščanskih shodih ali konci tednov brez krščanskih odgovornosti? Ali konec tedna večinoma namenjam sprostitvi ali pa ta čas rabim za terensko službo in druge dejavnosti, povezane s čistim čaščenjem?‘ To, da živimo po veri, pomeni, da smo zaposleni s kraljestvenim delom in popolnoma zaupamo v Jehovove obljube. (1. Korinčanom 15:58)

Ne izgubimo izpred oči, da je konec blizu

11. Kako nam to, da živimo po veri, pomaga, da ne izgubimo izpred oči, da je konec blizu?

11 Če živimo po veri, nam to pomaga, da zavračamo mesene poglede, češ da je konec še daleč ali da sploh ne bo prišel. V nasprotju s tistimi, ki o biblijskih prerokbah dvomijo in se jim posmehujejo, vidimo, kako se svetovni dogodki skladajo s tem, kar je Božja Beseda napovedala za naše dni. (2. Petrovo 3:3, 4) Ali denimo tega, da živimo v »zadnjih dneh«, ne dokazuje stališče in vedenje ljudi na splošno? (2. Timoteju 3:1–5) Z očmi vere vidimo, da sedanji svetovni dogodki niso samo ponavljajoča se zgodovina. Ne, so ‚znamenje [Kristusove] navzočnosti in sklenitve stvarnosti‘. (Matej 24:1–14)

12. Kako so se Jezusove besede, zapisane v Lukovem evangeliju 21:20, 21, izpolnile v prvem stoletju?

12 Poglejmo si dogodek iz prvega stoletja našega štetja, ki ima vzporednico v naših dneh. Ko je bil Jezus Kristus na zemlji, je svoje sledilce opozoril: »Ko pa boste videli, da so se okoli Jeruzalema utaborile vojske, vedite, da se je približalo njegovo opustošenje. Tedaj naj tisti v Judeji zbežijo v gore, tisti v mestu naj ga zapustijo.« (Luka 21:20, 21) Ta prerokba se je izpolnila, ko so rimske vojske pod poveljstvom Cestija Gala leta 66 n. št. pričele oblegati Jeruzalem. Toda nenadoma so se umaknile, kar je bilo za kristjane znamenje in priložnost, da »zbežijo v gore«. Leta 70 n. št. pa so se vrnile, napadle Jeruzalem in uničile njegov tempelj. Jožef poroča, da je umrlo več kot milijon Judov, 97.000 pa so jih odpeljali v ujetništvo. Nad takratno judovsko stvarnostjo je bila izvršena Božja obsodba. Tisti, ki so živeli po veri in ubogali Jezusovo opozorilo, so nesreči ubežali.

13., 14. a) Kateri dogodki so še pred nami? b) Zakaj bi morali budno paziti na to, kako se izpolnjujejo biblijske prerokbe?

13 Nekaj podobnega se bo kmalu zgodilo tudi v naših dneh. Pri izvršitvi Božje obsodbe bodo sodelovali elementi Združenih narodov. Prav kakor je bila v prvem stoletju rimska vojska zadolžena za ohranjanje paxa Romane (rimski mir), so bili tudi današnji Združeni narodi ustanovljeni z namenom ohranjati mir. Čeprav so rimske vojske skušale po vsem takrat znanem svetu skrbeti za sorazmerno varnost, so za Jeruzalem postale uničevalna sila. Podobno bo sedaj. Biblijske prerokbe nakazujejo, da bodo oborožene sile Združenih narodov gledale na religijo kot na oviro in se obrnile proti sodobnemu Jeruzalemu (tako imenovanemu krščanstvu) in ostalemu delu Babilona Velikega, ter ga pokončale. (Razodetje 17:12–17) Da, celoten svetovni imperij lažne religije je na pragu uničenja.

14 Opustošenje lažne vere bo zaznamovalo pričetek velike stiske. V zadnjem delu te stiske pa bodo uničeni še preostali elementi te hudobne stvarnosti. (Matej 24:29, 30; Razodetje 16:14, 16) Če živimo po veri, budno pazimo na to, kako se izpolnjujejo biblijske prerokbe. Ne pustimo se zavesti v mišljenje, da bi bila katera človeška organizacija, denimo Združeni narodi, sredstvo, po katerem bo Bog zagotovil pravi mir in varnost. Ali ne bi morali glede na vse to s svojim življenjem kazati, da smo prepričani, da je ‚veliki dan GOSPODOV blizu‘? (Zefanija 1:14)

Kako nevarno je živeti po tem, kar gledamo?

15. V katero past se je ujel izraelski narod, čeprav je že doživel Božji blagoslov?

15 To, kako nevarno bi bilo dopustiti, da bi nam zaradi življenja po tem, kar gledamo, oslabela vera, vidimo iz primera staroveških Izraelcev. Čeprav so bili priče desetim nadlogam, ki so ponižale lažne egiptovske bogove, in okusili veličastno rešitev skozi Rdeče morje, so postali neposlušni in naredili zlato tele ter ga pričeli častiti. Postali so nepotrpežljivi in se naveličali čakati Mojzesa, ki ‚se je obotavljal priti z gore‘. (2. Mojzesova 32:1–4) Zaradi nepotrpežljivosti so pričeli častiti malika, ki so ga lahko videli z dobesednimi očmi. S takšnim ravnanjem, pri katerem jih je vodilo to, kar so gledali, so žalili Jehova, kar se je končalo z usmrtitvijo »blizu tri tisoč mož«. (2. Mojzesova 32:25–29) Kako žalostno je, kadar današnji Jehovov častilec s svojimi odločitvami pokaže, da ne zaupa Jehovu in njegovi zmožnosti, da izpolni svoje obljube!

16. Kako je na Izraelce vplivalo to, kar so gledali?

16 Izraelcem pa je to, kar so lahko videli, škodovalo še drugače. Ker so živeli po tem, kar so gledali, so pred sovražniki trepetali od strahu. (4. Mojzesova 13:28, 32; 5. Mojzesova 1:28) To jih je navedlo, da so spodbijali Mojzesovo oblast, ki jo je dobil od Boga, in se pritoževali nad svojimi življenjskimi razmerami. Na koncu jim je bil zaradi pomanjkanja vere ljubši Egipt, ki so ga obvladovali demoni, kakor pa Obljubljena dežela. (4. Mojzesova 14:1–4; Psalm 106:24) Kako je moralo Jehova boleti, ko je videl, kako malo njegovo ljudstvo spoštuje svojega nevidnega Kralja!

17. Zakaj so Izraelci v Samuelovih dneh zavrnili Jehovovo vodstvo?

17 Izraelski narod, ki je užival posebno naklonjenost, se je v dneh preroka Samuela ponovno ujel v past tega, da je živel po tem, kar je gledal. Ljudje so si želeli kralja, ki bi ga lahko videli. Jehova jim je že pokazal, da je on njihov Kralj, toda oni kljub temu niso bili pripravljeni živeti po veri. (1. Samuelova 8:4–9) V svojo škodo so nespametno zavrnili Jehovovo nezmotljivo vodstvo in si namesto tega želeli biti kakor okoliški narodi. (1. Samuelova 8:19, 20)

18. Kaj se lahko naučimo glede tega, kako nevarno je živeti po tem, kar gledamo?

18 Današnji Jehovovi služabniki cenimo svoj dobri odnos z Bogom. Hrepenimo po dragocenem pouku, ki ga lahko dobimo iz preteklih dogodkov, saj želimo po njem ravnati. (Rimljanom 15:4) Ko so Izraelci živeli po tem, kar so gledali, so spregledali dejstvo, da jih je po Mojzesu usmerjal Bog. Če nismo pazljivi, lahko tudi mi pozabimo, da današnjo krščansko občino usmerjata Bog Jehova in Večji Mojzes, Jezus Kristus. (Razodetje 1:12–16) Varovati se moramo, da ne bi na zemeljski del Jehovove organizacije pričeli gledati s človeškega gledišča. Če bi se nam to zgodilo, bi lahko postali nagnjeni k pritoževanju ter ne bi več cenili Jehovovih predstavnikov in duhovne hrane ‚zvestega in preudarnega sužnja‘. (Matej 24:45)

Bodimo odločeni živeti po veri

19., 20. Kaj ste odločeni delati in zakaj?

19 V Bibliji piše: »Ne bojujemo se proti krvi in mesu, temveč proti vladam, oblastem, svetovnim vladarjem te teme, proti hudobnim duhovnim silam v nebeških prostorih.« (Efežanom 6:12) Naš glavni sovražnik je Satan Hudič. Njegov cilj je, da bi nam uničil vero v Jehova. Uporabil bo vse, da bi nas odvrnil od naše odločitve, da služimo Bogu. (1. Petrovo 5:8) Kaj nas bo zaščitilo pred tem, da bi nas zavedel zunanji videz Satanovega sistema? To, da živimo po veri, in ne po tem, kar gledamo! Če trdno zaupamo v Jehovove obljube, nas bo to obvarovalo pred ‚brodolomom naše vere‘. (1. Timoteju 1:19) Zatorej bodimo odločeni, da še naprej živimo po veri, popolnoma prepričani, da nas bo Jehova blagoslovil. Poleg tega vztrajno molimo, da bi ušli vsemu, kar se bo zgodilo v bližnji prihodnosti. (Luka 21:36)

20 Glede našega življenja po veri, in ne po tem, kar gledamo, imamo sijajen Zgled. »Kristus [je] trpel za vas,« pravi Biblija, »in vam s tem zapustil zgled, da bi hodili natančno po njegovih stopinjah.« (1. Petrovo 2:21) V naslednjem članku bomo obravnavali, kako lahko hodimo po njegovih stopinjah.

Ali se spomnite?

• Kaj ste se glede življenja po veri, in ne po tem, kar gledamo, naučili iz Mojzesovega in Ezavovega zgleda?

• Kako se najbolje zaščitimo pred pridobitništvom?

• Kako nam to, da živimo po veri, pomaga, da ne sprejmemo pogleda, da je konec še daleč?

• Zakaj je živeti po tem, kar gledamo, nevarno?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 17]

Mojzes je živel po veri

[Slika na strani 18]

Ali se vam pogosto dogaja, da vas sprostitev odvrne od teokratičnih dejavnosti?

[Slika na strani 20]

Kako vas to, da ste pozorni na Božjo Besedo, ščiti?