»Strah Jehovov je modrost«

»POSLUŠAJMO konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13) Do kako globokoumnega sklepa je pod Božjim navdihnjenjem prišel staroveški izraelski kralj Salomon! Očak Job je prav tako cenil vrednost strahu pred Bogom, saj je rekel: »Glej, strah Gospodov [Jehovov, NW] je modrost, in ogibati se hudega je razumnost.« (Job 28:28)

Biblija kaže, da je to, da se bojimo Jehova, zelo pomembno. Zakaj je modro, da do Boga gojimo spoštljiv strah? Kako nam takšen strah koristi – kot posameznikom, pa tudi kot skupini pravih častilcev? Odgovore na ti vprašanji vsebuje 14. poglavje Pregovorov od 26. do 35. vrstice. *

Vir ‚trdnega zaupanja‘

»V strahu GOSPODOVEM je trdno zaupanje,« pravi Salomon, »svojim sinovom daje zatočišče.« (Pregovori 14:26, SSP) Bogaboječ človek najbolj zaupa zvestovdanemu in vsemogočnemu Bogu Jehovu. Nič čudnega, da tak človek s trdnim zaupanjem gleda na prihodnost! Ta bo dolga in srečna.

Kaj pa lahko rečemo o prihodnosti tistih, ki zaupajo v ta svet – njegove načrte, organizacije, nazore in gmotne dobrine? Vse, v kar upajo, je kratkotrajno, saj v Bibliji piše: »Svet mineva in njegove želje prav tako, kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« (1. Janezovo 2:17) Ali imamo potem kakšen razlog, da ‚ljubimo svet in to, kar je v svetu‘? (1. Janezovo 2:15)

Kaj lahko naredijo bogaboječi starši, da bi njihovi otroci dobili »zatočišče«? »Pridite, otroci, poslušajte me,« je pel psalmist, »strahu GOSPODOVEGA vas bom učil.« (Psalm 34:11) Ko starši svoje otroke učijo bati se Boga in so jim pri tem sami za zgled, je verjetneje, da bodo zrasli v moške in ženske, ki bodo trdno zaupali v Jehova. (Pregovori 22:6)

»Strah GOSPODOV je vrelec življenja,« nadaljuje Salomon, »da se ognemo smrtnih zadrg [zank smrti, SSP].« (Pregovori 14:27) Strah pred Jehovom je »vrelec življenja«, ker je pravi Bog »vir živih vodá«. (Jeremija 2:13) Spoznavanje Jehova in Jezusa Kristusa lahko za nas pomeni večno življenje. (Janez 17:3) Strah pred Bogom pa nas tudi odvrača od smrtnih zank. Kako? V Pregovorih 13:14, SSP, piše: »Nauk modrega je vrelec življenja, da se ogne zankam smrti.« Ali nismo takrat, kadar se bojimo Jehova, ubogamo njegov zakon in dovolimo, da naše korake vodi njegova Beseda, obvarovani pred škodljivim ravnanjem in čustvi, ki lahko vodijo v prezgodnjo smrt?

 »Dika kraljeva«

Salomon je bil večino svojega vladanja bogaboječ kralj, ki je ubogal Jehova. Zato je bilo njegovo vladanje uspešno. Po čem se vidi, kako dobro vlada neki kralj? V Pregovorih 14:28 dobimo odgovor: »V množici ljudstva je dika kraljeva; kjer se pa narod zmanjšuje, preti vladarju poguba.« Uspešnost kralja se meri po blaginji njegovih podložnikov. Če mnogo ljudi želi biti pod njegovo vlado, je to znamenje, da je dober vladar. Salomon je »gospodoval [. . .] od [Rdečega] morja do [Sredozemskega] morja in od velereke [Evfrat] do mej zemlje«. (Psalm 72:6–8) Njegovo vladanje sta zaznamovala mir in blaginja, ki jima v zgodovini ni bilo primere. (1. kraljev 4:24, 25) Salomonovo vladanje je bilo uspešno. Če pa po drugi strani podložniki svojemu vladarju niso naklonjeni, mu to napoveduje sramoto.

Kaj lahko glede na to rečemo o slavi Večjega Salomona, Mesijanskega kralja Jezusa Kristusa? Razmislimo o podložnikih, ki jih ima danes. Od enega konca zemlje do drugega se je že več kot šest milijonov bogaboječih moških in žensk odločilo, da bodo živeli pod Kristusovo vlado. Verujejo v Jezusa in so združeni v pravem čaščenju živega Boga. (Janez 14:1) Do konca tisočletnega vladanja bodo obujeni vsi, ki so v Božjem spominu. Takrat bo rajska zemlja polna srečnih, pravičnih ljudi, ki bodo cenili svojega Kralja. Kakšno pričevanje o uspešnosti Kristusovega vladanja bo to! Da bi se le močno oklepali čudovitega kraljestvenega upanja.

Duhovne in fizične koristi

Spoštljiv strah pred Bogom lahko naše srce in um navda z mirom. Tako je zato, ker sta med mnogimi vidiki modrosti tudi dobra presoja in sprevidevnost. V Pregovorih 14:29 piše: »Počasni za jezo je poln razuma [sprevidevnosti, NW], nagli [nepotrpežljivi, NW] pa pospešuje neumnost.« Sprevidevnost nam pomaga uvideti, da nenadzorovana jeza škoduje naši duhovnosti. »Sovraštvo, spori, ljubosumnost, izbruhi jeze, prepiri« so omenjeni med deli, ki bi nam lahko preprečila, da bi ‚podedovali Božje kraljestvo‘. (Galačanom 5:19–21) Odsvetuje se nam celo to, da bi gojili jezo, ki je upravičena. (Efežanom 4:26, 27) Zaradi nepotrpežljivosti bi poleg tega lahko rekli ali storili kaj neumnega, kar bi pozneje obžalovali.

Izraelski kralj opozori na fizične posledice jeze takole: »Srce mirno je življenje vsemu telesu, nevoščljivost pa je gniloba v kosteh.« (Pregovori 14:30) Med zdravstvenimi težavami, ki si jih zaradi jeze in srda lahko človek nakoplje, so dihalne motnje, povišan krvni tlak ter težave z jetri in s trebušno slinavko. Zdravniki uvrščajo jezo in srd tudi med čustva, ki slabšajo ali celo povzročajo čire, koprivnico, astmo, kožne bolezni in prebavne težave. Nasprotno pa je ‚mirno srce življenje vsemu telesu‘. Zato je modro, da si ‚prizadevamo za tistim, kar prispeva k miru, in za tistim, kar je v medsebojno spodbudo‘. (Rimljanom 14:19)

Strah pred Bogom nam pomaga, da smo nepristranski

»Kdor zatira siromaka, sramotí Stvarnika njegovega, njega pa časti, kdor se usmili potrebnega,« pravi Salomon. (Pregovori 14:31) Bogaboječi človek se zaveda, da je nas vse ustvaril isti Stvarnik, Bog Jehova. Zato je siromak človek kot vsi drugi in to, kako se z njim ravna, vpliva na ugled Stvarnika človeštva. Če želimo častiti Boga, moramo biti do drugih pošteni in nepristranski. Kristjan,  ki je reven, bi moral biti deležen prav takšne duhovne oskrbe kakor drugi. Z dobro novico o Božjem kraljestvu moramo doseči vse – revne in bogate.

Modri kralj omeni še eno korist tega, da se bojimo Boga. Takole pravi: »V svoji hudobiji bo brezbožni zavržen [bo propadel, NW], pravični pa ima pribežališče v svoji nedolžnosti [značajnosti, NW].« (Pregovori 14:32, Ekumenska izdaja) Kako hudobni propade? Po mnenju nekaterih učenjakov te besede pomenijo, da si hudoben človek, ko doživi nesrečo, ne more več opomoči. Bogaboječemu pa je ob nesreči zatočišče njegova značajnost do Boga. Jehovu popolnoma zaupa vse do smrti, zato je enako odločen, kakor je bil Job, ki je rekel: »Dokler ne umrem, ne dam si vzeti brezmadežnosti [značajnosti, NW] svoje.« (Job 27:5)

Za značajnost sta potrebna strah pred Bogom in modrost. Kje pa je ta modrost? »Modrost počiva v srcu razumnega, sredi norcev pa se da spoznati,« odgovarjajo Pregovori 14:33, SSP. Da, modrost je v srcu razumnega človeka. Kako pa se modrost da spoznati sredi nespametnih? Glede na neki priročnik »nespametnež iz želje, da bi bil videti moder, takoj reče, kar misli, da je modro, vendar se to pozneje [zaradi njegovega ravnanja] spremeni v neumnost«.

»Povzdiguje narod«

Izraelski kralj, ki se je doslej osredinjal na to, kako strah pred Bogom vpliva na posameznika, nas sedaj opozori, kako takšen strah vpliva na celoten narod: »Pravičnost povzdiguje narod, greh je sramota ljudstvom.« (Pregovori 14:34, SSP) Kako jasno se je to načelo videlo pri izraelskem narodu! Ko so Izraelci živeli po visokih Božjih merilih, so bili povišani nad okoliške narode. Ko pa so bili znova in znova neposlušni, so si s tem nakopali sramoto in navsezadnje jih je Jehova zavrgel. To načelo velja tudi za današnje Božje ljudstvo. Krščanska občina je drugačna od sveta zato, ker se ravna po Božjih pravičnih načelih. Toda če želimo ostati na tem vzvišenem mestu, moramo kot posamezniki živeti čisto. Z grehom bi samo nakopali sramoto sebi, občini in Bogu.

Salomon glede tega, kaj razveseljuje kralja, pravi: »Kralj je naklonjen razumnemu služabniku [služabniku, ki ravna preudarno, NW], njegov srd pa zadene tega, ki dela sramoto.« (Pregovori 14:35, EI) Poleg tega v Pregovorih 16:13 piše: »Drage so kraljem pravične ustne in njega, ki odkritosrčno [pošteno, NW] govori, ljubijo.« Dejstvo je, da je naš Voditelj in Kralj, Jezus Kristus, zelo vesel, ko ravnamo pravično in preudarno ter z našimi usti oznanjujemo Kraljestvo in pridobivamo učence. Zato bodimo zaposleni s tem delom in se veselimo blagoslovov, ki jih prinaša strah pred pravim Bogom.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 15]

Strahu pred Bogom se je mogoče naučiti