Ali je vaša vest dobro šolana?

ALI ste že kdaj rekli »Srce mi pravi, da to ni prav« ali pa »Tega, kar me prosiš, ne morem storiti. Notranji glas mi pravi, da je to napačno«? To je bil »glas« vaše vesti, tista notranja potrditev oziroma občutek za to, kaj je prav in kaj napačno, »glas«, ki lahko posameznika opravičuje ali pa obtožuje. Da, vest nam je prirojena.

Čeprav se je človek Bogu odtujil, pa je še vedno sposoben ločevati to, kaj je prav, od tega, kaj je napačno. Takšno sposobnost ima, ker je bil ustvarjen po Božji podobi, in zato lahko nekoliko odseva Božje lastnosti, kot sta modrost in pravičnost. (1. Mojzesova 1:26, 27) Apostol Pavel je glede tega po navdihnjenju napisal: »Kadar koli namreč pripadniki drugih narodov, ki nimajo postave, po naravi izpolnjujejo to, kar je v postavi, so sami sebi postava, četudi nimajo postave. Prav ti dokazujejo, da je vsebina postave zapisana v njihovem srcu, medtem ko njihova vest pričuje skupaj z njimi in jih njihove lastne misli obtožujejo ali celo opravičujejo.« * (Rimljanom 2:14, 15)

Ta moralni čut, ki smo ga ljudje vseh ras in narodnosti podedovali od prvega človeka, Adama, deluje kot ‚postava‘ oziroma predpis glede vedenja. To je zmožnost, da se preiščemo in sami sebe presodimo. (Rimljanom 9:1) Adam in Eva sta ta čut jasno pokazala. Takoj ko sta prekršila Božji zakon, sta se skrila. (1. Mojzesova 3:7, 8) Še en primer tega, kako deluje vest, pa se vidi v odzivu kralja Davida, ko je opravil popis prebivalstva in ugotovil, da se je s tem pregrešil. Biblija pravi, da mu je ‚srce očitalo‘. (2. Samuelova 24:1–10)

Sposobnost, da se ozremo nazaj in presodimo moralnost svojega vedenja, lahko vodi do nečesa zelo pomembnega, namreč do Bogu sprejemljivega kesanja. David je napisal: »Ko sem molčal, so perele kosti moje vsled stoka mojega po cele dneve. Greh svoj sem ti razodel in krivice svoje nisem prikril; dejal sem: Izpovedam se prestopkov svojih GOSPODU. In ti si odpustil krivdo mojega greha.« (Psalm 32:3, 5) Tako lahko delujoča vest grešnika navede, da se vrne k Bogu, in mu pomaga uvideti, kako potrebno je, da mu Bog odpusti in da hodi po Njegovi poti. (Psalm 51:1–4, 9, 13–15)

Vest pa nas tudi opozarja oziroma vodi, kadar smo pred kakšno izbiro ali pa se moramo odločati o tem, kaj je moralno in kaj ne. Morda je ravno ta vidik vesti Jožefu pomagal, da je še pred pisnim zakonikom ugotovil, da je prešuštvo nekaj napačnega in moralno nesprejemljivega – greh proti Bogu. Kasneje je bil zakon, ki je izrecno prepovedoval prešuštvo, del Desetih zapovedi, ki jih je Bog dal Izraelcem. (1. Mojzesova 39:1–9; 2. Mojzesova 20:14) Očitno je torej, da nam vest precej bolj koristi, kadar je šolana,  da nas vodi in ne le obsoja. Ali vaša vest deluje tako?

Kako lahko šolamo vest, da bi se prav odločali

Res je, da smo moralni čut – vest – podedovali, vendar je to darilo na žalost poškodovano. Čeprav je imelo človeštvo popoln začetek, pa ‚vsi [ljudje] grešimo in ne dosegamo Božje slave‘. (Rimljanom 3:23) Nepopolnost in greh sta našo vest okvarila, zato je lahko popačena in morda ne more več delovati povsem tako, kot se je Jehova na začetku namenil. (Rimljanom 7:18–23) Poleg tega lahko našo vest oblikujejo zunanji dejavniki. Nanjo lahko vpliva to, kako smo bili vzgojeni, ali pa krajevni običaji, verovanje in okolica. Jasno je, da izrojena morala in vedno nižje vrednote sveta ne morejo biti merilo, po katerem bi uravnavali svojo vest.

Kristjanu morajo torej dodatno pomagati zanesljiva in pravična merila v Božji Besedi, Bibliji. Ta merila lahko našo vest vodijo tako, da bomo stvari pravilno ocenjevali in jih spravili v red. (2. Timoteju 3:16) Kadar si vest šolamo glede na Božja merila, nas bo bolje varovala pred dejanji, ki bi nam škodovala v moralnem pogledu. Pomagala nam bo ‚razlikovati med pravilnim in napačnim‘. (Hebrejcem 5:14) Brez Božjih meril nas naša vest morda ne bo posvarila, ko bi stopili na napačno pot. »Marsikatera pot se človeku zdi prava, njen konec pa so poti smrti,« pravi Biblija. (Pregovori 16:25, SSP; 17:20)

Božja Beseda nam za nekatera področja v življenju daje jasna navodila in smernice, in modro ravnamo, če jih upoštevamo. Po drugi strani pa za mnogo okoliščin v Bibliji ni določnih smernic. Tako se lahko med drugim odločamo o tem, kakšno zaposlitev, zdravljenje in razvedrilo bomo izbrali, kako se bomo oblekli in uredili, in še o marsičem. Težko je ugotoviti, kaj naj bi v vsakem od navedenih primerov storili, in se pri tem tudi prav odločiti. Zato bi morali razmišljati enako kot David, ki je molil: »Pota svoja mi kaži, GOSPOD, steze svoje me uči. Vodi me, da hodim po resnici tvoji, in uči me, ker ti si Bog rešenja mojega.« (Psalm 25:4, 5) Bolje ko razumemo, kako Jehova razmišlja in ravna, natančneje bomo lahko ocenili naše okoliščine in se odločali s čisto vestjo.

Kadar se torej znajdemo pred problemom oziroma se moramo o čem odločiti, bi morali najprej razmisliti o biblijskih načelih, ki so s tem povezana. Nekatera  od teh načel bi lahko bila, da spoštujemo glavarstvo (Kološanom 3:18, 20), smo v vsem pošteni (Hebrejcem 13:18), sovražimo slabo (Psalm 97:10), si prizadevamo za mir (Rimljanom 14:19), smo poslušni oblastem (Matej 22:21; Rimljanom 13:1–7), smo izključno vdani Bogu (Matej 4:10), smo ločeni od sveta (Janez 17:14), se pazimo slabe družbe (1. Korinčanom 15:33), smo dostojno oblečeni in urejeni (1. Timoteju 2:9, 10) in da drugim nismo v spotiko (Filipljanom 1:10). Kadar prepoznamo ustrezno biblijsko načelo, lahko to okrepi našo vest in nam pomaga, da se prav odločimo.

Prisluhnite svoji vesti

Da bi nam vest lahko pomagala, ji moramo prisluhniti. Biblijsko šolana vest nam bo koristila le, če se bomo nanjo odzvali takoj. Takšno vest lahko primerjamo z opozorilnimi lučkami na armaturni plošči avtomobila. Denimo da se prižge lučka, ki nas opozarja, da se je v motorju znižal tlak olja. Kaj bi se zgodilo, če se temu ne bi takoj posvetili in bi nadaljevali vožnjo? Motor bi lahko hudo poškodovali. Podobno nas lahko vest oziroma notranji glas opozori na to, da je pot, ki smo si jo izbrali, napačna. Vest naša svetopisemska merila in vrednote primerja s potjo, na katero smo stopili oziroma nanjo nameravamo stopiti, in nas opozori, podobno kot lučka, ki se prižge na armaturni plošči. Če opozorilo upoštevamo, se ognemo posledic napačnega ravnanja, hkrati pa bo naša vest še naprej pravilno delovala.

Kaj pa bi se zgodilo, če se za opozorilo ne bi zmenili? Vest bi lahko sčasoma otopela. Takšno stalno preziranje oziroma teptanje vesti bi lahko primerjali s tem, kaj se zgodi, ko žival žigosajo. V brazgotinskem tkivu ni več živčnih končičev, zato je neobčutljivo. (1. Timoteju 4:2) Podobno nas vest ne bi več obsojala, ko bi se pregrešili, niti nas ne bi opozarjala pred tem, da bi greh ponovili. Brazgotinasta vest se ne meni za biblijska merila glede tega, kaj je prav in kaj napačno, ter je zato slaba in oskrunjena. Tak človek ‚izgubi vsak čut za to, kaj je moralno‘, in se odtuji od Boga. (Efežanom 4:17–19; Titu 1:15) Res tragičen konec!

»Imejte čisto vest«

Da bi imeli vedno čisto vest, si moramo nenehno prizadevati. Apostol Pavel je povedal: »Stalno [si] prizadevam za zavest, da se nisem pregrešil ne proti Bogu ne proti ljudem.« (Apostolska dela 24:16) Pavel, ki je bil  kristjan, je stalno preverjal, kako ravna, in se popravljal, da se ne bi pregrešil proti Bogu. Vedel je, da bo nazadnje Bog tisti, ki bo odločil, ali smo ravnali prav ali napačno. (Rimljanom 14:10–12; 1. Korinčanom 4:4) Dejal je: »Vse je golo in razodeto pred očmi njega, ki mu moramo dajati odgovor.« (Hebrejcem 4:13)

Pavel je tudi omenil, da se ni pregrešil proti ljudem. Dober primer tega je nasvet, ki ga je dal korintskim kristjanom glede »uživanja hrane, darovane malikom«. Opozoril je na to, da moramo, tudi če z določenim ravnanjem ne bi prišli v nasprotje z Božjo Besedo, upoštevati vest drugih. Če nam to ne bi uspelo, lahko povzročimo duhovno ‚propadanje našega brata, za katerega je umrl Kristus‘. Prav tako lahko uničimo svoj odnos z Bogom. (1. Korinčanom 8:4, 11–13; 10:23, 24)

Zato še naprej šolajte svojo vest in skrbite, da bo vedno čista. Kadar se o čem odločate, za vodstvo prosite Boga. (Jakob 1:5) Preučujte Božjo Besedo in dovolite, da vam njena načela oblikujejo um in srce. (Pregovori 2:3–5) Kadar se ukvarjate z zapletenimi problemi, se posvetujte z zrelimi kristjani, da bi se prepričali, ali zares pravilno razumete s tem povezana biblijska načela. (Pregovori 12:15; Rimljanom 14:1; Galačanom 6:5) Razmislite, kako boste z odločitvami vplivali na svojo vest, na druge in predvsem, kako boste vplivali na svoj odnos z Jehovom. (1. Timoteju 1:5, 18, 19)

Vest je čudovito darilo, ki smo ga dobili od našega ljubečega nebeškega Očeta in Stvarnika, Boga Jehova. Če jo bomo uporabljali v skladu z njegovo voljo, se bomo z njim še bolj zbližali. Zato si prizadevajmo ‚ohraniti čisto vest‘ v vsem, kar delamo, saj bomo s tem še jasneje kazali, da smo ustvarjeni po Božji podobi. (1. Petrovo 3:16; Kološanom 3:10)

[Podčrtna opomba]

[Sliki na strani 13]

Ali je vaša vest šolana tako, da vas vodi in ne le obsoja?

[Slika na strani 14]

Naša vest bo dobro šolana, če se bomo učili o biblijskih načelih in se po njih ravnali

[Sliki na strani 15]

Ne prezirajte vesti, kadar vas opozarja