»Bedite« – prišla je ura sodbe!
»Bedite« – prišla je ura sodbe!
Vsebina tega preučevalnega članka temelji na brošuri Bedite!, ki je izšla na območnih zborovanjih po svetu leta 2004.
»Bedite [. . .], ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod.« (MATEJ 24:42)
1., 2. S čim je Jezus ustrezno primerjal svoj prihod?
KAJ bi storili, če bi vedeli, da se po vaši soseščini potika tat in vlamlja v domove? Da bi zaščitili svoje ljubljene in svoje dragocenosti, bi bili gotovo pozorni, budni. Navsezadnje tat ne pošlje ljudem pisma z obvestilom, kdaj bo prišel. Nikakor, pritihotapi se, ko ga nihče ne pričakuje.
2 Jezus je v svojih ponazoritvah večkrat omenil tatovo ravnanje. (Luka 10:30; Janez 10:10) Ko je spregovoril o dogodkih v času konca, ki se bodo zgodili pred njegovim prihodom, ko bo izvršil obsodbo, je takole opozoril: »Bedite torej, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod. Eno pa vedite: Če bi gospodar vedel, ob kateri straži bo tat prišel, bi bedel in ne bi dovolil, da bi mu vlomil v hišo.« (Matej 24:42, 43) Jezus je torej primerjal svoj prihod s tem, kako pride tat – nepričakovano.
3., 4. a) Kako pokažemo, da poslušamo Jezusovo opozorilo o njegovem prihodu? b) Katera vprašanja se nam postavljajo?
3 Ponazoritev je bila primerna, saj naj bi točen datum Jezusovega prihoda ostal neznan. Jezus je predtem v isti prerokbi rekel: »Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.« (Matej 24:36) Zato je svoje poslušalce opozoril: ‚Bodite pripravljeni.‘ (Matej 24:44) Tisti, ki bodo poslušali to opozorilo, bodo pripravljeni in se bodo primerno vedli, ne glede na to, kdaj bo Jezus prišel kot izvrševalec Jehovove obsodbe.
4 V zvezi s tem se nam postavlja nekaj pomembnih vprašanj: Ali Jezusovo opozorilo velja samo za ljudi v tem svetu ali pa morajo ‚bedeti‘ tudi pravi kristjani? Zakaj je nujno, da ‚bedimo‘, in kaj vse to zajema?
Komu je opozorilo namenjeno?
5. Kako vemo, da opozorilo »Bedite« velja za prave kristjane?
5 Gospod bo vsekakor prišel kakor tat za ljudi v tem svetu, ki si zatiskajo ušesa pred opozorilom o prihajajoči nesreči. (2. Petrovo 3:3–7) Kako pa je s pravimi kristjani? Apostol Pavel je sokristjanom pisal: »Sami dobro veste, da bo Jehovov dan prišel natanko tako kakor tat ponoči.« (1. Tesaloničanom 5:2) Niti najmanj ne dvomimo, da »bo Jehovov dan prišel«. Vendar ali smo zato lahko kaj manj budni? Ne spreglejmo, da je Jezus besede ‚Sin človekov bo prišel ob uri, ko si ne boste mislili‘ izrekel svojim učencem. (Matej 24:44) Ko jih je nekoč predtem spodbujal, naj stalno iščejo Kraljestvo, je opozoril: »Bodite pripravljeni, saj bo Sin človekov prišel ob uri, ko se vam to ne bo zdelo verjetno.« (Luka 12:31, 40) Ali ni jasno, da je imel Jezus v mislih svoje sledilce, ko je opozoril »Bedite«?
6. Zakaj moramo ‚bedeti‘?
6 Zakaj moramo ‚bedeti‘ in ‚biti pripravljeni‘? Jezus je pojasnil: »Tedaj bosta dva na polju: eden bo vzet, drugi puščen. Dve bosta mleli na ročni mlin: ena bo vzeta, druga puščena.« (Matej 24:40, 41) Tisti, ki bodo pripravljeni, bodo ob uničenju brezbožnega sveta ‚vzeti‘ oziroma rešeni. Drugi bodo ‚puščeni‘ v uničenje, ker so sebično skrbeli za lastne interese. Med njimi bodo verjetno tudi nekateri, ki so nekoč bili razsvetljeni, vendar niso ostali budni.
7. Kakšno priložnost imamo zato, ker ne vemo, kdaj bo prišel konec?
7 Ker ne vemo točno, katerega dne se bo končala ta stara stvarnost, imamo priložnost pokazati, da služimo Bogu s čistimi vzgibi. Zakaj lahko to rečemo? Morda se nam zdi, da konca že kar predolgo ni. Na žalost so nekateri kristjani zaradi takšnega mišljenja dopustili, da se jim je gorečnost za Jehovovo službo ohladila. Toda ob posvetitvi smo se Jehovu brezpogojno dali na razpolago, da mu bomo služili. Tisti, ki poznajo Jehova, se zavedajo, da nanj ne naredi vtisa gorečnost v zadnjem trenutku. On namreč gleda, kaj je v srcu. (1. Samuelova 16:7)
8. Kako nas ljubezen do Jehova spodbuja, da bedimo?
8 Jehova resnično ljubimo, zato nam je v največje veselje izpolnjevati njegovo voljo. (Psalm 40:8; Matej 26:39) Želimo mu služiti večno. Ta obet nam ni manj dragocen samo zato, ker moramo čakati malo dlje, kakor smo morda pričakovali. Bedimo predvsem zato, ker bo Jehovov dan pomemben dogodek pri uresničitvi Božjega namena. Iskreno si želimo ugajati Bogu, kar nas spodbuja, da udejanjamo nasvete iz njegove Besede in dajemo Kraljestvo na prvo mesto v svojem življenju. (Matej 6:33; 1. Janezovo 5:3) Premislimo sedaj o tem, kako naj bi to, da bedimo, vplivalo na naše odločitve in na naše vsakodnevno življenje.
Kam vas vodi življenje?
9. Zakaj je nujno, da ljudje v svetu sprevidijo pomen današnjega časa?
9 Danes mnogi vidijo, da so hudi problemi in strašni dogodki postali nekaj vsakdanjega, in morda niso zadovoljni s tem, kam jih vodi življenje. Toda ali vedo, kaj razmere v svetu zares pomenijo? Ali se zavedajo, da živimo v času »sklenitve stvarnosti«? (Matej 24:3) Ali vedo, da prevladujoča sebičnost, nasilnost in brezbožnost naznanjajo, da so to ‚zadnji dnevi‘? (2. Timoteju 3:1–5) Nujno morajo sprevideti, kaj vse to pomeni, in premisliti, kam jih vodi življenje.
10. Kaj nam bo pomagalo, da bomo zares ostali budni?
10 Kako pa je z nami? Vsak dan se moramo odločati o čem, kar je povezano z našo zaposlitvijo, zdravjem, družino in čaščenjem. Vemo, kaj pravi Biblija, in si to prizadevamo udejanjati. Zato se vprašajmo: ‚Ali sem dovolil, da sem zaradi življenjskih skrbi skrenil od začrtane poti? Ali dopuščam, da me pri odločanju vodi mišljenje oziroma takšna ali drugačna filozofija tega sveta?‘ (Luka 21:34–36; Kološanom 2:8) Še naprej bi morali kazati, da z vsem srcem zaupamo v Jehova in se ne zanašamo na lasten razum. (Pregovori 3:5) Tako se bomo lahko »oklenili pravega življenja«, večnega življenja v Božjem novem svetu. (1. Timoteju 6:12, 19)
11.–13. Kaj se lahko naučimo iz dogodkov a) v Noetovih dneh? b) v Lotovih dneh?
11 Biblija vsebuje mnogo svarilnih zgledov, ki nam lahko pomagajo bedeti. Razmislimo, kaj se je dogajalo v Noetovih dneh. Bog je že precej pred ukrepanjem poskrbel, da se je razširjalo opozorilo. Toda razen Noeta in njegove družine se ni za to zmenil nihče. (2. Petrovo 2:5) Jezus je glede tega rekel: »Kakor je bilo namreč v Noetovih dneh, tako bo tudi ob navzočnosti Sina človekovega. Kakor so v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in možile do dneva, ko je Noe vstopil v barko, in se niso zmenili, dokler ni prišel potop ter jih vse odnesel, tako bo tudi ob navzočnosti Sina človekovega.« (Matej 24:37–39) Kaj se lahko iz tega naučimo? Če kdor koli med nami dopušča, da mu vsakdanje skrbi – tudi običajna življenjska opravila – izpodrivajo duhovne dejavnosti, glede katerih nas Bog spodbuja, naj jih imamo na prvem mestu, bi moral o tem resno razmisliti. (Rimljanom 14:17)
12 Razmislimo tudi o Lotovih dneh. Sodoma, kjer je živel Lot z družino, je bila z gmotnega vidika bogato mesto, toda v moralnem smislu je bila povsem obubožana. Jehova je poslal angela, da bi mesto uničila. Ta sta Lota in druge člane njegove družine opozarjala, naj zbežijo iz Sodome in se ne ozirajo nazaj. Po njunem prigovarjanju je družina mesto zapustila. Toda Lotova žena se očitno ni mogla odtrgati od svojega doma v Sodomi. Neposlušno se je ozrla in to plačala s svojim življenjem. (1. Mojzesova 19:15–26) Jezus je s pogledom v prihodnost posvaril: »Spomnite se Lotove žene.« Ali upoštevamo to svarilo? (Luka 17:32)
13 Tistim, ki so poslušali Božja opozorila, je bilo prizanešeno. Tako je bilo z Noetom in njegovo družino ter Lotom in njegovima hčerama. (2. Petrovo 2:9) Ko premišljujemo o svarilu v teh zgledih, pa nas obenem spodbuja tudi sporočilo o rešitvi za tiste, ki ljubijo pravičnost. Naše srce se napolni s trdnim zaupanjem, da se bodo izpolnile Božje obljube o ‚novih nebesih in novi zemlji, v katerih bo bivala pravičnost‘. (2. Petrovo 3:13)
‚Prišla je ura sodbe‘!
14., 15. a) Kaj je »ura« sodbe? b) Kaj vse pomeni ‚bati se Boga in mu dati slavo‘?
14 Katere dogodke lahko pričakujemo, medtem ko bedimo? V knjigi Razodetje je pojasnjeno, kako se bo Božji namen postopoma izpolnil. Če želimo biti »pripravljeni«, je nujno, da to upoštevamo. V teh prerokbah je živo opisano, kaj naj bi se dogajalo v »Gospodovem dnevu«, ki se je pričel z ustoličenjem Kristusa v nebesih leta 1914. (Razodetje 1:10) Razodetje usmerja našo pozornost na to, da je bilo angelu zaupano, ‚da oznani večno dobro novico‘. Ta angel glasno oznanja: »Bojte se Boga in mu dajte slavo, ker je prišla ura njegove sodbe.« (Razodetje 14:6, 7) »Ura« sodbe je kratko obdobje, v katerem bodo sodbe, opisane v tem prerokovanju, objavljene in izvršene. V tem obdobju živimo sedaj.
15 Zdaj, ko se ura sodbe bliža svojemu koncu, se nas spodbuja: »Bojte se Boga in mu dajte slavo.« Kaj to pomeni? Primeren strah pred Bogom naj bi nas navedel, da bi zavračali vse, kar je slabo. (Pregovori 8:13) Če častimo Boga, ga bomo poslušali z velikim spoštovanjem. Ne bomo prezaposleni, da ne bi redno brali njegove Besede, Biblije. Ne bomo podcenjevali njegovega nasveta, naj obiskujemo krščanske shode. (Hebrejcem 10:24, 25) Cenili bomo prednost, da lahko oznanjujemo dobro novico o Božjem mesijanskem kraljestvu, in bomo to goreče delali. Jehovu bomo zaupali vselej in z vsem svojim srcem. (Psalm 62:8) Ker priznavamo, da je Jehova Najvišji v vsem vesolju, ga častimo, tako da se mu v svojem življenju voljno podrejamo kot Vladarju. Ali se resnično bojite Boga in mu na vse te načine dajete slavo?
16. Zakaj lahko rečemo, da se obsodba nad Babilonom Velikim, ki je zapisana v Razodetju 14:8, že izpolnjuje?
16 V 14. poglavju Razodetja so opisani še drugi dogodki, ki se zgodijo v tej uri sodbe. Najprej je omenjen Babilon Veliki, svetovni imperij krive religije, z besedami: »Prišel [je] drugi angel, in ta je govoril: ‚Padla je! Padla je prestolnica Babilon Veliki!‘« (Razodetje 14:8) Da, Babilon Veliki je z Božjega gledišča že padel. Leta 1919 so bili Jehovovi maziljeni služabniki osvobojeni spon babilonskih naukov in običajev, ki so zasužnjevali ljudstva in narode več tisočletij. (Razodetje 17:1, 15) Zato so se lahko posvetili širjenju pravega čaščenja. Odtlej se dobra novica o Božjem kraljestvu oznanjuje po vsem svetu. (Matej 24:14)
17. Kaj vse pomeni iziti iz Babilona Velikega?
17 To pa še ni vse, kar se tiče Božje obsodbe Babilona Velikega. Ta bo kmalu povsem uničen. (Razodetje 18:21) Zato Biblija ljudi povsod po svetu upravičeno opozarja: ‚Izidite iz nje [prestolnice Babilon Veliki] [. . .], če nočete biti soudeleženi pri njenih grehih.‘ (Razodetje 18:4, 5) Kako naj bi izšli iz Babilona Velikega? Ni dovolj, da samo pretrgamo vse vezi s krivo religijo. Babilonski vpliv se odseva v mnogih priljubljenih praznikih in običajih, v vsedopuščajočem stališču sveta do spolnosti, v vse večji priljubljenosti razvedrila, v katerega je vpleten spiritizem, in še v mnogočem. Če želimo bedeti, je zelo pomembno, da tako z ravnanjem kot tudi z željami našega srca dokazujemo, da smo zares v vsem ločeni od Babilona Velikega.
18. Česa se budni kristjani pazijo, glede na to, kar je opisano v Razodetju 14:9, 10?
18 V Razodetju 14:9, 10 je opisan še en vidik ‚ure sodbe‘. Drugi angel pravi: »Kdor časti zver in njeno podobo ter na čelo ali roko sprejme znamenje, bo tudi sam pil vino Božje jeze.« Zakaj? ‚Zver in njena podoba‘ predstavljata človeške vlade, ki ne priznavajo Jehovove vrhovnosti. Budni kristjani pazijo, da na njihovo stališče ali ravnanje ne bi vplivalo oziroma ga celo zaznamovalo služenje tistim, ki nočejo priznati, da ima pravi Bog, Jehova, upravičeno vrhovno oblast v vsem vesolju. Kristjani se zavedajo, da je Božje kraljestvo v nebesih že vzpostavljeno in bo odstranilo vse človeške vlade, samo pa bo ostalo na veke. (Daniel 2:44)
Ne izgubimo čuta nujnosti!
19., 20. a) Kaj nedvomno skuša doseči Satan, medtem ko se vse bolj bližamo koncu zadnjih dni? b) Glede česa bi morali biti odločeni?
19 Bliže ko bomo koncu zadnjih dni, močnejši bodo pritiski in skušnjave. Dokler smo še v tej stari stvarnosti in nas obtežuje lastna nepopolnost, na nas vplivajo slabo zdravje, starost, izguba tistih, ki so nam bili pri srcu, ranjena čustva, razočaranje zaradi brezbrižnega odziva na naše prizadevanje, da oznanjujemo Božjo Besedo, in še mnogo drugega. Nikoli ne pozabimo, da si Satan od vsega najbolj želi izkoristiti pritiske, s katerimi se srečujemo, da bi nas navedel na to, da bi odnehali – bodisi da ne bi več oznanjevali dobre novice ali pa živeli po Božjih merilih. (Efežanom 6:11–13) Sedaj nikakor ne smemo izgubiti čuta nujnosti glede časa, v katerem živimo!
20 Jezus je vedel, da bomo pod velikim pritiskom, da bi odnehali, zato nam je svetoval: »Bedite [. . .], ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod.« (Matej 24:42) Zato bodimo vselej pozorni na to, kje smo v toku časa. Varujmo se Satanovih pasti, zaradi katerih bi se lahko upočasnili ali povsem odnehali. Bodimo odločeni vedno bolj goreče in neomajno oznanjevati dobro novico o Božjem kraljestvu. Resnično, s čutom nujnosti upoštevajmo Jezusovo opozorilo: »Bedite.« S takšnim ravnanjem bomo prinesli čast Jehovu in bomo med tistimi, ki se jim obetajo večni blagoslovi.
Kako bi odgovorili?
• Kako vemo, da Jezusovo opozorilo, naj ‚bedimo‘, velja za prave kristjane?
• Katera svarilna zgleda v Bibliji nam lahko pomagata ‚bedeti‘?
• Kaj je ura sodbe in h kakšnemu ravnanju se nas spodbuja sedaj, ko se ta čas izteka?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 23]
Jezus je svoj prihod primerjal s prihodom tatu
[Slika na strani 24]
Uničenje Babilona Velikega je blizu
[Sliki na strani 25]
Bodimo odločeni oznanjevati vedno bolj goreče in neomajno