Starši, kakšno prihodnost želite svojim otrokom?

»Mladeniči in tudi device [. . .] naj hvalijo ime GOSPODOVO!« (PSALM 148:12, 13)

1. Kaj starše skrbi glede njihovih otrok?

KATERIH staršev ne skrbi prihodnost njihovih otrok? Od trenutka, ko se otrok rodi – oziroma že prej – prične starše skrbeti za njegovo dobro. Ali bo zdrav? Se bo normalno razvijal? Z odraščanjem se pojavljajo še dodatne skrbi. Starši na splošno želijo svojim otrokom samo najboljše. (1. Samuelova 1:11, 27, 28; Psalm 127:3–5)

2. Zakaj si mnogi starši danes močno želijo, da bi njihovi otroci, ko odrastejo, imeli zadovoljno življenje?

² V današnjem svetu pa je za starše izziv, da svojim otrokom priskrbijo najboljše. Mnogi se prebijajo skozi težavne čase – vojne, politične prevrate, ekonomske stiske, telesne ali čustvene travme in podobno. Naravno je, da si srčno želijo, da njihovi otroci ne bi doživljali enakih stvari. Starši, ki vzgajajo otroke v bogatih deželah, pa lahko opazijo, kako se sinovi in hčere njihovih prijateljev in sorodnikov povzpenjajo v svojem poklicu in so v življenju na videz uspešni. Zato menijo, da morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi tudi njihovi otroci, ko odrastejo, živeli razmeroma udobno in varno, da bi bili s svojim življenjem zadovoljni. (Propovednik 3:13)

Izbrati zadovoljno življenje

3. Za kaj so se odločili kristjani?

³ Kristjani so se kot sledilci Jezusa Kristusa odločili posvetiti svoje življenje Jehovu. K srcu so si vzeli Jezusove besede: »Če kdo hoče iti za menoj, naj se odreče samemu sebi in vzame vsak dan svoj mučilni kol in hodi za menoj.« (Luka 9:23; 14:27) Da, kristjanovo življenje je res tudi odrekanje. Toda to ne pomeni, da moramo živeti v revščini in bedi. Prav nasprotno, krščansko življenje je srečno in zadovoljno, ker zajema dajanje, Jezus pa je rekel, da »dajati osrečuje bolj kakor prejemati«. (Apostolska dela 20:35)

4. Za kaj naj bi si po Jezusovih besedah prizadevali njegovi sledilci?

 ⁴ Ljudje v Jezusovih dneh so živeli v zelo težavnih okoliščinah. Poleg skrbi za preživetje so morali prenašati še neusmiljeno vladanje Rimljanov, bremenilo pa jih je tudi zatiralno ravnanje formalističnih pobožnežev takratnih dni. (Matej 23:2–4) Pa vendar so se mnogi, potem ko so slišali o Jezusu, z veseljem odpovedali lastnim interesom – tudi karieri – in postali njegovi sledilci. (Matej 4:18–22; 9:9; Kološanom 4:14) Ali so ti učenci tvegali in ogrozili svojo prihodnost? Bodimo pozorni na naslednje Jezusove besede: »Vsak, ki je zaradi mojega imena zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali polja, bo dobil mnogokrat več in podedoval večno življenje.« (Matej 19:29) Jezus je svojim sledilcem zagotovil, da njihov nebeški Oče ve, kaj potrebujejo. Zato jih je spodbudil: »Zato iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.« (Matej 6:31–33)

5. Kaj nekateri starši menijo glede Jezusovega zagotovila, da bo Bog skrbel za svoje služabnike?

⁵ Danes ni veliko drugače. Jehova ve, kaj potrebujemo, in za tiste, ki dajejo delo za Kraljestvo na prvo mesto v svojem življenju, še posebej pa za tiste, ki si prizadevajo v polnočasni službi, velja isto zagotovilo – da bo zanje skrbel. (Malahija 3:6, 16; 1. Petrovo 5:7) Vendar imajo nekateri starši glede tega mešane občutke. Po eni strani bi radi videli, da bi njihovi otroci napredovali v Jehovovi službi in bi nekoč morda pričeli služiti polnočasno. Po drugi strani pa, ko razmišljajo o ekonomskih razmerah in možnostih za zaposlitev v današnjem svetu, menijo, da bi si mladi najprej morali pridobiti dobro izobrazbo, da bi se ustrezno usposobili za željeno službo ali da bi se vsaj imeli na kaj opreti, če bi to bilo potrebno. Za takšne starše je dobra izobrazba pogosto visokošolska izobrazba.

Priprava na prihodnost

6. Na kaj se v tem članku nanaša izraz »visokošolsko izobraževanje«?

⁶ Izobraževalni sistem se od države do države razlikuje. V Sloveniji denimo traja osnovnošolsko izobraževanje 9 let, srednješolsko izobraževanje pa do 5 let. Zatem se lahko mladi odločijo za univerzitetni oziroma visokošolski študij, ki traja po štiri leta in več, in na koncu diplomirajo, po diplomi pa lahko študij še nadaljujejo. Izraz »visokošolsko izobraževanje«, ki se uporablja v tem članku, se nanaša na ta dodiplomski in podiplomski študij. Toda učencem so na voljo tudi poklicne in strokovne srednje šole, ki jim omogočajo, da si pridobijo določen poklic.

7. Pod kakšnim pritiskom so dijaki v srednjih šolah?

⁷ Danes v srednjih šolah dijake na splošno pripravljajo za nadaljnje izobraževanje. Zato se na večini srednjih šol osredinjajo na teoretične predmete, manj pa na praktičen pouk, ki učence usposablja za zaposlitev. Današnji srednješolci so pod izjemnim pritiskom učiteljev, svetovalcev in sošolcev, ki jih spodbujajo k temu, da bi se odločili za vpis na najboljšo univerzo, saj naj bi jim ta, če bodo diplomirali, odprla vrata k obetavnim in dobro plačanim delovnim mestom.

8. Pred katerimi odločitvami so krščanski starši?

⁸ Kako naj bi torej ravnali krščanski starši? Nedvomno želijo, da bi bili otroci v šoli uspešni in bi si pridobili potrebne veščine za to, da se bodo v prihodnosti lahko sami preživljali. (Pregovori 22:29) Ali pa bi bilo prav, če bi kar pustili, da njihove otroke potegne v vrtinec tekmovanja za gmotnimi rečmi in uspehom? H katerim ciljem spodbujajo svoje otroke bodisi z besedo ali osebnim zgledom? Nekateri starši zelo trdo delajo in varčujejo, da bi lahko svojim otrokom omogočili visokošolsko izobraževanje. Drugi so se za to pripravljeni zadolžiti. Vendar ima takšna odločitev ceno, ki se ne da meriti le  v denarni valuti. Koliko pa stane današnje visokošolsko izobraževanje? (Luka 14:28–33)

Cena visokošolskega izobraževanja

9. Kaj bi lahko rekli glede stroškov današnjega visokošolskega izobraževanja?

⁹ Kadar razmišljamo o ceni, navadno mislimo na stroške. V nekaterih državah stroške visokošolskega izobraževanja krije država, zato študentom rednega študija ni treba plačevati. Večinoma pa je takšno izobraževanje drago in postaja še dražje. V neki rubriki New York Timesa je pisalo: »Nekoč so na visokošolsko izobrazbo gledali kot na ključ, ki odpira mnoge priložnosti. Sedaj pa se z njo poglablja prepad med bogatimi in revnimi.« Če povemo drugače, kakovostno visokošolsko izobraževanje naglo postaja nekaj, kar je dostopno samo bogatim in vplivnim, ki dajo šolati svoje otroke zato, da bi bili tudi oni bogati in vplivni v družbi. Ali naj bi krščanski starši to želeli svojim otrokom? (Filipljanom 3:7, 8; Jakob 4:4)

10. Kako je visokošolska izobrazba tesno povezana s podpiranjem današnje stvarnosti?

¹⁰ Tudi tam, kjer je visokošolsko izobraževanje brezplačno, so z njim povezane določene odgovornosti. V The Wall Street Journalu denimo piše, da v neki jugovzhodni azijski državi vlada podpira »piramidni šolski sistem, v katerem se najboljše študente neprikrito spodbuja, da bi prišli na vrh«. »Vrh« konec koncev pomeni šolanje na svetovnih elitnih ustanovah – na univerzah Oxford in Cambridge v Angliji, Harvard in Yale v Združenih državah in na drugih univerzah. Zakaj pa vlada skrbi za takšen dolgoročni program? »Da bi spodbudila državno gospodarstvo,« piše v poročilu. To šolanje je praktično zastonj, toda študenti ga plačajo z življenjem, vpetim v podpiranje današnje stvarnosti. Takšno življenje je v svetu zelo cenjeno, toda ali želijo to svojim otrokom starši, ki so kristjani? (Janez 15:19; 1. Janezovo 2:15–17)

11. Kaj odkrivajo poročila glede zlorabe alkohola in spolne nemorale med študenti?

¹¹ Drugi dejavnik, ki ga je treba upoštevati, je okolje. Študentska naselja so znana po slabem vedenju mladih – po zlorabi drog in alkohola, nemorali, goljufanju, ponižujočem ravnanju ob sprejetju novincev (brucovanje) in še po mnogočem. Razmislimo denimo o zlorabi alkohola. V reviji New Scientist je glede popivanja, to je pitja z namenom, da bi se napili, napisano, da v Združenih državah »v običajnem dvotedenskem obdobju vsaj enkrat popiva kakih 44 odstotkov« študentov. Ta problem je običajen tudi med mladimi v Avstraliji, Veliki Britaniji, Rusiji in drugod. Kar se tiče spolne nemorale obstaja med današnjimi ameriškimi študenti izraz »hooking up« (parčkanje), s katerim po poročanju Newsweeka »označujejo enkraten intimni stik – od poljubljanja do spolnih odnosov – in to med bežnimi znanci, ki se zatem ne nameravajo niti pogovarjati«. Raziskave kažejo, da to počne od 60 do 80 odstotkov študentov. »Če si običajen študent na kolidžu,« pravi neka raziskovalka,  »potem to počneš.« (1. Korinčanom 5:11; 6:9, 10)

12. Katerim pritiskom so izpostavljeni študenti?

¹² Na študente pa poleg slabega okolja pritiskajo tudi šolske obveznosti in izpiti. Seveda se morajo študenti učiti in opravljati dane obveznosti, če želijo narediti izpite. Poleg tega morajo biti nekateri med šolanjem vsaj delno zaposleni. Vse to od njih terja precej časa in moči. Koliko časa in moči bo torej ostalo za duhovne dejavnosti? Kaj bodo opustili, ko se bo pritisk povečal? Ali bodo še vedno imeli delo za Kraljestvo na prvem mestu, ali pa ga bodo potisnili v ozadje? (Matej 6:33) Biblija kristjane svari: »Skrbno torej pazite, da ne boste živeli kot nemodri, ampak kot modri, in kar najbolj izrabljajte svoj čas, kajti dnevi so hudi.« (Efežanom 5:15, 16) Kako žalostno je, da so nekateri odpadli od vere, ker jim je zmanjkalo časa in moči, ali pa zato, ker so se med študijem zapletli v nesvetopisemsko vedenje!

13. O katerih vprašanjih morajo razmisliti krščanski starši?

¹³ Seveda nemorala, slabo vedenje in pritiski nikakor niso omejeni le na študentska naselja. Mnogi mladi v svetu pa gledajo na vse to kot na nekaj, kar spada k  tamkajšnjemu izobraževanju, in dlje od tega ne razmišljajo. Ali naj bi krščanski starši svoje otroke zavestno izpostavili takšnemu okolju za štiri leta ali več? (Pregovori 22:3; 2. Timoteju 2:22) Ali je kakršna koli korist, ki jo bodo morda mladi imeli, vredna tveganja, ki je s tem povezano? In kar je najpomembnejše, kaj se mladi učijo o tem, kaj naj bi bilo v njihovem življenju najvažnejše? * (Filipljanom 1:10; 1. Tesaloničanom 5:21) O teh vprašanjih morajo starši tehtno razmisliti ob molitvi ter pri tem upoštevati tudi nevarnosti, povezane z odhodom njihovih otrok v šolo, ki je v drugem mestu ali državi.

Druge možnosti

14., 15. a) Kateri biblijski nasvet je primeren za naš čas, čeprav je priljubljeno mnenje drugačno? b) Kaj naj bi se vprašali mladi?

¹⁴ Danes vlada priljubljeno mnenje, da je mlad človek lahko uspešen samo, če si pridobi univerzitetno izobrazbo. Toda kristjanov ne vodi priljubljeno mnenje, temveč poslušajo naslednje biblijsko svarilo: »Ne oblikujte se več po tej stvarnosti, temveč se preobrazite s prenavljanjem svojega uma, da bi se prepričali, kaj je dobra, sprejemljiva in popolna Božja volja.« (Rimljanom 12:2) In kakšna je Božja volja za Njegovo ljudstvo, tako mlajše kot starejše, v tem sklepnem delu časa konca? Pavel je Timoteja spodbujal: »Ostani razsoden v vsem, prenašaj zlo, opravljaj delo evangelizatorja, temeljito opravi svojo službo.« Te besede nedvomno veljajo za vse nas danes. (2. Timoteju 4:5)

¹⁵ Nikakor ne dovolimo, da bi nas potegnil s seboj pridobitniški duh tega sveta, temveč ‚ostanimo razsodni‘ oziroma duhovno naravnani. Če si mlad, se vprašaj: ‚Ali si po najboljših močeh prizadevam »opravljati svojo službo«, da bi ustrezal pogojem za služabnika Božje Besede? Kakšni so moji načrti za to, da bi svojo krščansko službo opravljal »temeljito«? Ali sem že razmišljal o tem, da bi bila moja kariera polnočasna služba?‘ To niso lahka vprašanja, še posebej, če vidiš, kako se drugi mladi ukvarjajo z rečmi, ki so povezane predvsem z njihovimi sebičnimi interesi, in si ‚iščejo velike reči‘, o katerih mislijo, da jim bodo prinesle svetlo prihodnost. (Jeremija 45:5) Zato krščanski starši modro poskrbijo, da imajo njihovi otroci od detinstva naprej ustrezno duhovno okolje in pouk. (Pregovori 22:6; Propovednik 12:1; 2. Timoteju 3:14, 15)

16. Kako lahko krščanski starši modro poskrbijo za to, da imajo njihovi otroci ustrezno duhovno okolje?

¹⁶ »Mama je zelo pazila, s kom se družimo,« se spominja najstarejši od treh fantov iz neke družine, v kateri je mati že mnogo let polnočasna oznanjevalka. »Nismo se družili s sošolci, temveč samo s tistimi v občini, ki so imeli dobre duhovne navade. Poleg tega je k nam domov redno vabila polnočasne služabnike – misijonarje, potujoče nadzornike, betelske delavce in pionirje. Ko smo slišali njihove doživljaje in videli njihovo radost, je to pripomoglo k temu, da je v našem srcu zrasla želja po polnočasnem služenju.« Kakšno veselje je videti danes vse tri sinove v polnočasni službi – eden je v Betelu, drugi je obiskoval Strežnospopolnjevalno šolo, tretji pa pionira!

17. Kako lahko starši usmerjajo mlade, ko se ti odločajo glede izobraževanja in poklica? (Glej okvir na strani 29.)

¹⁷ Starši pa morajo poleg skrbi za duhovno zdravo okolje svoje otroke čimprej pričeti usmerjati tudi pri izbiri izobraževanja in poklica. Neki mladenič, ki sedaj služi v Betelu,  pravi: »Starša sta pred poroko in po njej pionirala, in naredila sta vse, kar je bilo v njuni moči, da bi pionirskega duha prenesla na vso družino. Kadar smo razmišljali, katere šolske predmete bi izbrali, ali se odločali glede česa drugega, kar bi lahko vplivalo na našo prihodnost, sta nas vselej spodbujala, naj se odločimo tako, da bomo najlaže našli delno zaposlitev in pionirali.« Raje, kakor da bi se starši in otroci odločili za smer izobraževanja, ki je namenjena pripravi za vstop na univerzo, naj bi razmislili o pouku, ki bo otrokom koristil v teokratični karieri. *

18. O katerih možnostih za službo bi lahko premislili mladi?

¹⁸ Raziskave kažejo, da v mnogih državah ne potrebujejo toliko kadra z visokošolsko diplomo, temveč ljudi, ki bi opravljali obrtniška dela oziroma storitve. V časopisu USA Today je pisalo, da »v prihajajočih desetletjih 70 % zaposlenih ne bo potrebovalo diplome štiriletnega kolidža, temveč bo zadostovala diploma s ‚community college‘ [dveletni kolidž] ali katere druge vrste potrdilo o tehnični usposobljenosti«. Mnoge takšne šole razpisujejo tečaje pisarniškega dela, popravljanja avtomobilov in računalnikov, tečaje kleparstva, frizerstva in mnogih drugih poklicev. Ali so takšni poklici iskani? O tem ni nobenega dvoma! Morda res niso tako prestižni, kakor bi si kdo predstavljal, toda omogočajo preživljanje in prilagodljiv urnik, kar potrebujejo tisti, ki jim je pravi poklic služenje Jehovu. (2. Tesaloničanom 3:8)

19. Katera je najzanesljivejša pot do srečnega in zadovoljnega življenja?

¹⁹ »Mladeniči in tudi device,« roti Biblija, »naj hvalijo ime GOSPODOVO! kajti vzvišeno je ime njegovo, On sam, slava njegova sega čez zemljo in nebo.« (Psalm 148:12, 13) Kariera v polnočasni službi Jehovu je v primerjavi s statusom in plačilom, ki ga ponuja ta svet, nedvomno najzanesljivejša pot do srečnega in zadovoljnega življenja. Ne pozabimo, da Biblija zagotavlja: »Jehovov blagoslov je ta, ki bogatí, in On k njemu ne pridaja nobene bolečine.« (Pregovori 10:22, NW)

[Podčrtni opombi]

Ali lahko pojasnite?

• Komu zaupajo kristjani glede varne prihodnosti?

• S katerimi izzivi se srečujejo krščanski starši, ko premišljujejo o prihodnosti svojih otrok?

• Kaj je treba upoštevati v zvezi s ceno visokošolskega izobraževanja?

• Kako lahko starši svojim otrokom pomagajo do kariere v Jehovovi službi?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 29]

Koliko je vredna visokošolska izobrazba?

Večina ljudi, ki se vpiše na univerzo, upa na diplomo, ki bi jim odprla vrata k dobro plačanim in zanesljivim delovnim mestom. Vendar vladna poročila Združenih držav kažejo, da v šestih letih diplomira samo približno četrtina tistih, ki gredo na kolidž, kar ni nič kaj spodbuden odstotek. Ali pa diploma tistim maloštevilnim, ki jim to uspe, zagotavlja dobro zaposlitev? Poglejmo, kaj odkrivajo najnovejše raziskave.

»Harvard ali Duke [univerzi] sami po sebi še ne pomenita boljše službe ali višje plače. [. . .] V podjetjih ne vedo veliko o mladih kandidatih za zaposlitev. Blesteče priporočilo (diploma z Ivy Leaguea) morda na koga naredi vtis. Toda zatem več šteje to, kaj ljudje znajo narediti oziroma česa ne znajo.« (Newsweek, 1. november 1999)

»Danes se v običajni službi potrebuje več strokovnega znanja kakor v preteklosti [. . .], vendar gre za srednješolsko znanje – matematiko, branje in pisanje na nivoju prvega letnika [. . .] – in ne za znanje, pridobljeno na kolidžu. [. . .] Da bi učenci našli dobro zaposlitev, jim ni treba obiskovati kolidža, obvladati pa morajo srednješolsko znanje.« (American Educator, pomlad 2004)

»Večina kolegov je hudo nestvarna, ko pripravljajo študente na to, da bodo postali delavci v svetu zunaj kolidža. Poklicne šole [. . .] doživljajo pravi mali razcvet. Od leta 1996 do 2000 se jim je vpis dvignil za 48 %. [. . .] Drage diplome na kolidžu, ki kar goltajo čas, pa postajajo vredne manj kakor kdaj prej.« (Time, 24. januar 2005)

»Glede na ugotovitve ministrstva za delo v ZDA za leto 2005 se diplomirancem štiriletnega kolidža obeta kaj temačna prihodnost: vsaj tretjina jih ne bo našla zaposlitve, ki bi ustrezala njihovi izobrazbi.« (The Futurist, julij/avgust 2000)

Glede na vse to vedno več prosvetnih delavcev resno dvomi o vrednosti današnjega visokošolskega izobraževanja. »Ljudi izobražujemo za prihodnost, kakršne ne bo,« piše z razočaranjem v poročilu Futurista. V nasprotju s tem pa poglejmo, kaj v Bibliji piše glede Boga: »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi. O da bi bil pazil na zapovedi moje! tedaj bi bil kakor reka mir tvoj in pravičnost tvoja kakor morsko valovje.« (Izaija 48:17, 18)

[Slika na strani 26]

Odpovedali so se lastnim interesom in šli za Jezusom

[Slika na strani 31]

Krščanski starši modro poskrbijo, da njihovi otroci od detinstva rastejo v duhovno zdravem okolju