Razvijajmo pravo ponižnost
Razvijajmo pravo ponižnost
»Ponižnemu ljudstvu pomagaš.« (2. SAMUELOVA 22:28, Ekumenska izdaja)
1., 2. Kaj skupnega imajo mnogi svetovni vladarji?
PIRAMIDE v Egiptu pričajo o možeh, ki so nekoč vladali v tej deželi. Med drugimi, ki so pustili svoj pečat v zgodovini, so bili tudi Senaherib iz Asirije, Aleksander Veliki iz Grčije in Julij Cezar iz Rima. Vsi ti vladarji so imeli nekaj skupnega. Nobeden od njih ni znan kot zares ponižen človek. (Matej 20:25, 26)
2 Ali si lahko predstavljate, da bi kateri od zgoraj omenjenih vladarjev imel navado v svojem kraljestvu iskati ponižne posameznike, ki potrebujejo tolažbo? Seveda ne! Prav tako bi si težko predstavljali, da bi ti vladarji osebno odšli do skromnih domov potrtih podložnikov in jih skušali potolažiti. Kako zelo se odnos takih svetovnih vladarjev do navadnih ljudi razlikuje od tega, kako na ta človeška stvarjenja gleda Vrhovni vladar v vsem vesolju, Bog Jehova!
Največji zgled ponižnosti
3. Kako Vrhovni vladar ravna s svojimi človeškimi podložniki?
3 Jehova je nedoumljivo velik in vzvišen, vendar njegove oči »gledajo po vsej zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu«. (2. letopisov 16:9) Kako ravna, ko vidi, da so njegovi ponižni častilci zaradi različnih preizkušenj potrti? Po svojem svetem duhu v nekem smislu »prebiva« z njimi, ‚da oživi duha ponižanih in oživi srce potrtih‘. (Izaija 57:15) Ko so tako njegovi častilci poživljeni, mu lahko spet služijo z veseljem. Kako ponižen je Bog!
4., 5. a) Kaj je psalmist menil o Božjem načinu vladanja? b) Kaj pomeni to, da se Bog »ponižava«, da bi pomagal ‚ubožcu‘?
4 Nihče drug v vesolju se ne poniža toliko, da bi pomagal grešnim ljudem, kakor Vrhovni gospod. Zato je psalmist lahko napisal: »Vzvišen nad vse narode je GOSPOD, nad sama nebesa slava njegova. Kdo je enak GOSPODU, Bogu našemu, ki stoluje v višavi? ki se ponižava, da vidi, karkoli je v nebesih in na zemlji; ki iz prahu povišuje ubožca, iz blata dviguje siromaka.« (Psalm 113:4–7)
5 Bodimo pozorni na izraz »se ponižava«. V nekaterih Biblijah je na tem mestu zapisana zveza »gleda navzdol«. Ko se ta zveza nanaša na ljudi, ima tudi negativen prizvok, saj lahko pomeni ‚gledati zviška na nekoga, ki je na nižjem položaju, ali ki je na slabšem‘. Toda za Boga Jehova ne bi takšno ošabno stališče moglo nikoli veljati, saj je čist in svet, brez vsake ‚ošabnosti‘. (Marko 7:22, 23) Vendar zveza »gleda navzdol« v izvirnem jeziku lahko pomeni tudi priti na raven nekoga, ki je niže na družbeni lestvici, oziroma se za to, da bi imeli stik s podrejenim, spustiti s svojega mesta oziroma položaja. Zato je v nekaterih Biblijah, tudi v prevodu Antonína Chráska, ta zveza v Psalmu 113:6 prevedena s »se ponižava«. Ta izraz zares dobro naslika, kako ljubeče se naš ponižni Bog posveča potrebam svojih nepopolnih človeških častilcev! (2. Samuelova 22:36, NW)
Zakaj je bil Jezus ponižen
6. Katero je bilo največje dejanje ponižnosti, kar ga je storil Jehova?
6 Največje dejanje ponižnosti in ljubezni, kar ga je kdaj storil Bog, pa je bilo to, da je za rešitev človeštva poslal svojega ljubljenega prvorojenega Sina, da se je na zemlji rodil in odraščal kot človek. (Janez 3:16) Jezus nas je učil resnico o svojem nebeškem Očetu in se nato, da bi odvzel »greh sveta«, odpovedal popolnemu človeškemu življenju. (Janez 1:29; 18:37) Svojega nebeškega Očeta Jehova je popolnoma posnemal v vsem, tudi v ponižnosti, in je bil pripravljen narediti vse, kar je Bog od njega pričakoval. Tako je od vseh Božjih stvarjenj dal največji zgled ponižnosti in ljubezni. Toda njegove ponižnosti niso vsi cenili, v očeh sovražnikov je bil celo ‚najnižji izmed ljudi‘. (Daniel 4:17) Vendar se je apostol Pavel zavedal, da morajo njegovi soverniki posnemati Jezusa in biti v medsebojnih odnosih ponižni. (1. Korinčanom 11:1; Filipljanom 2:3, 4)
7., 8. a) Kako se je Jezus naučil ponižnosti? b) Katero povabilo je Jezus namenil vsem, ki želijo postati njegovi učenci?
7 Pavel je opozoril na izreden Jezusov zgled z besedami: »Ohranite isto stališče, kakršno je imel Kristus Jezus, ki ni nikdar, čeprav je obstajal v Božji podobi, pomislil na polastitev, namreč na to, da bi moral biti enak Bogu, temveč se je odrekel samemu sebi in prevzel podobo sužnja ter postal enak ljudem. Povrhu vsega pa se je še, ko je bil v človeški podobi, ponižal in bil poslušen vse do smrti, in to smrti na mučilnem kolu.« (Filipljanom 2:5–8)
8 Nekateri se morda sprašujejo: ‚Kako se je Jezus naučil ponižnosti?‘ To dragoceno lastnost je razvil tako, da se je dolge veke tesno družil s svojim nebeškim Očetom, ko je služil kot Božji »delovodja« pri ustvarjanju vsega. (Pregovori 8:30) Ta Božji prvorojenec je lahko po uporu v edenskem vrtu videl, kako ponižno je njegov Oče ravnal s človeškimi grešniki. Zato je pozneje na zemlji odseval Očetovo ponižnost in druge povabil: »Nadenite si moj jarem ter se učite od mene, ker sem blage narave in ponižnega srca, in našli boste poživitev svojim dušam.« (Matej 11:29; Janez 14:9)
9. a) Kaj je Jezusa pritegnilo k otrokom? b) O čem je Jezus poučil učence s pomočjo majhnega otroka?
9 Ker je bil Jezus zares ponižen, se ga majhni otroci niso bali. Prav nasprotno, k njemu so se čutili pritegnjene. On pa jim je izkazoval naklonjenost in jim posvečal svojo pozornost. (Marko 10:13–16) S čim so otroci Jezusa tako pritegnili? Vsekakor so imeli zaželene lastnosti, ki jih nekateri od njegovih odraslih učencev niso vselej pokazali. Dejstvo je, da majhni otroci gledajo na odrasle kot na višje od sebe. To lahko vidite po tem, koliko sprašujejo. Da, otroci so se v primerjavi z mnogimi odraslimi bolj pripravljeni učiti in so manj nagnjeni k ponosu. Jezus je nekoč postavil majhnega otroka pred svoje sledilce in jim rekel: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne boste vstopili v nebeško kraljestvo.« Nadaljeval je: »Kdor se [. . .] poniža kakor ta otrok, ta je največji v nebeškem kraljestvu.« (Matej 18:3, 4) Jezus je navedel naslednje pravilo: »Vsak, ki se povišuje, bo ponižan in vsak, ki se ponižuje, bo povišan.« (Luka 14:11; 18:14; Matej 23:12)
10. Katera vprašanja bomo obravnavali?
10 Ob tej resnici se nam postavljajo pomembna vprašanja. Zakaj je nam kristjanom včasih težko biti ponižni, čeprav je od tega, da razvijamo iskreno ponižnost, deloma odvisno, ali bomo prejeli večno življenje ali ne? Zakaj nam je izziv »pogoltniti« ponos in se v preizkušnjah ponižno odzvati? In kaj nam bo pomagalo, da bomo uspešno razvijali pravo ponižnost? (Jakob 4:6, 10)
Zakaj je težko biti ponižen
11. Zakaj ni presenetljivo, da si moramo za ponižnost močno prizadevati?
11 Če si morate za to, da bi bili ponižni, močno prizadevati, vedite, da niste sami. V tej reviji je bila že leta 1920 razprava o biblijskem nasvetu glede potrebne ponižnosti in med drugim je pisalo: »Ker torej vidimo, kako pomembna je Gospodu ponižnost, naj bi to vse prave učence spodbudilo, da bi to lastnost razvijali vsak dan.« Zatem je bilo zapisano naslednje odkrito priznanje: »Zdi se, da je izprijenost človeške narave takšna, da imajo tisti, ki postanejo del Gospodovega ljudstva in se odločijo za to pot, kljub vsem tem svetopisemskim opominom s ponižnostjo več težav oziroma se morajo glede nje bolj truditi kakor glede katere koli druge lastnosti.« V tem tiči eden od razlogov, zakaj si moramo pravi kristjani močno prizadevati, da bi bili ponižni: naša grešna človeška narava hrepeni po neprimerni slavi. Tako je zato, ker smo potomci grešnega para Adama in Eve, ki sta se vdala sebičnim željam. (Rimljanom 5:12)
12., 13. a) Kako nas svet ovira, da bi kazali krščansko ponižnost? b) Kdo nam še otežuje prizadevanje, da bi razvijali ponižnost?
12 Drugi razlog, zakaj nam je morda težko kazati ponižnost, je ta, da nas obdaja svet, ki ljudi spodbuja, da bi si prizadevali biti nad drugimi. Običajno je, da ta svet hrepeni po zadovoljevanju ‚želj [grešnega] mesa, želj oči in po bahavem razkazovanju svojih življenjskih sredstev‘. (1. Janezovo 2:16) Toda Jezusovih učencev naj ne bi obvladovale take svetne želje, temveč naj bi ohranjali preprosto oko in se osredinjali na izpolnjevanje Božje volje. (Matej 6:22–24, 31–33; 1. Janezovo 2:17)
13 Tretji razlog, zakaj nam je težko razvijati in kazati ponižnost, pa je, da temu svetu vlada Satan Hudič, ki je vir ošabnosti. (2. Korinčanom 4:4; 1. Timoteju 3:6) Satan želi, da bi drugi razvili njegove hudobne lastnosti. Jezusu je denimo v zameno za to, da bi ga častil, ponudil »vsa kraljestva sveta in njihovo slavo«. Jezus, ki je bil vselej ponižen, je Hudičevo ponudbo gladko zavrnil. (Matej 4:8, 10) Podobno skuša Satan navesti kristjane, da bi iskali slavo sebi. Toda ponižni kristjani želijo posnemati Jezusov zgled, zato hvalo in čast usmerjajo k Bogu. (Marko 10:17, 18)
Kako razvijamo in kažemo pravo ponižnost
14. Kaj je ‚hlinjena ponižnost‘?
14 Apostol Pavel je v svojem pismu Kološane opozoril pred tem, da bi bili ponižni samo na zunaj – da bi naredili vtis na ljudi. Pavel je takšno ravnanje imenoval ‚hlinjena ponižnost‘. Tisti, ki se samo pretvarjajo, da so ponižni, niso duhovni ljudje. Nasprotno, s svojim ravnanjem pravzaprav odkrivajo, da se v resnici ‚hvalijo‘ s ponosom. (Kološanom 2:18, 23) Jezus je razodel, kdo je med drugim kazal takšno lažno ponižnost. Obsodil je farizeje, ker so se s svojimi molitvami razkazovali in se postili z žalostnim, spačenim izrazom na obrazu, zato da bi jih ljudje opazili. Toda če želimo, da bi bile naše zasebne molitve pred Bogom dragocene, bi jih morali izrekati ponižno. (Matej 6:5, 6, 16)
15. a) Kaj lahko storimo, da bi ostali ponižni? b) Povejte nekaj zgledov ponižnosti.
15 Kristjanom pri prizadevanju, da bi ostali zares ponižni, pomaga to, da se osredinjamo na najboljša zgleda ponižnosti, Boga Jehova in Jezusa Kristusa. To pomeni, da redno preučujemo Biblijo in biblijske pripomočke, ki jih prejemamo po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘. (Matej 24:45) To je še posebej pomembno za krščanske nadzornike, ‚da se ne bi povzdignilo njihovo srce nad njihove brate‘. (5. Mojzesova 17:19, 20; 1. Petrovo 5:1–3) Poleg tega premišljujemo o številnih zgledih tistih, ki so bili zaradi svojega ponižnega stališča blagoslovljeni, na primer o Ruti, Ani, Elizabeti in še o mnogih drugih. (Ruta 1:16, 17; 1. Samuelova 1:11, 20; Luka 1:41–43) Lahko tudi razmišljamo o mnogih odličnih zgledih pomembnih ljudi, ki so ostali ponižni v Jehovovi službi, na primer o Davidu, Josiju, Janezu Krstniku in apostolu Pavlu. (2. letopisov 34:1, 2, 19, 26–28; Psalm 131:1; Janez 1:26, 27; 3:26–30; Apostolska dela 21:20–26; 1. Korinčanom 15:9) In koliko je zgledov ponižnosti v današnji krščanski občini! Če bomo pravi kristjani o takšnih zgledih poglobljeno premišljevali, nam bo to pomagalo, da bomo ‚v medsebojnih odnosih ponižni‘. (1. Petrovo 5:5)
16. Kako nam služba oznanjevanja pomaga, da smo ponižni?
16 Pri tem, da bi bili ponižni, nam lahko pomaga tudi to, da redno sodelujemo v službi oznanjevanja. Zaradi ponižnosti smo lahko učinkoviti v pogovorih z neznanci po hišah in drugod. To še posebej velja takrat, ko se stanovalci na kraljestveno sporočilo sprva odzovejo ravnodušno ali brezobzirno. Drugi pogosto podvomijo o krščanskem verovanju in takrat lahko ponižnost kristjanu pomaga, da na vprašanja odgovarja »blago in zelo spoštljivo«. (1. Petrovo 3:15) Mnogi ponižni Božji služabniki se preselijo na nova področja in pomagajo ljudem različnih kultur in življenjskih standardov. Morda se morajo zato, da bi bolj koristili tistim, ki jim želijo sporočiti dobro novico, ponižno spoprijeti s težavno nalogo učenja novega jezika. To je zares pohvale vredno! (Matej 28:19, 20)
17. Katere krščanske odgovornosti od nas terjajo, da smo ponižni?
17 Mnogi lahko zaradi ponižnosti izpolnjujejo svoje krščanske dolžnosti in dajejo dobro drugih pred svoje lastno. Krščanski oče mora na primer biti ponižen, da si jemlje čas od svojih dejavnosti ter se pripravi in vodi učinkovit biblijski pouk s svojimi otroki. Otrokom pa ponižnost pomaga, da spoštujejo svoje nepopolne starše in so jim poslušni. (Efežanom 6:1–4) Žene, ki imajo neverujoče može in jih skušajo pridobiti s ‚čistim vedenjem in globokim spoštovanjem‘, se pogosto znajdejo v razmerah, v katerih morajo kazati ponižnost. (1. Petrovo 3:1, 2) Ponižnost in požrtvovalna ljubezen sta dragoceni tudi, ko ljubeče skrbimo za bolne in ostarele starše. (1. Timoteju 5:4)
S ponižnostjo se rešujejo težave
18. Kako nam lahko ponižnost pomaga reševati težave?
18 Vsi ljudje, ki služimo Bogu, smo nepopolni. (Jakob 3:2) Lahko se zgodi, da se kristjana glede česa ne moreta sporazumeti ali pa se napačno razumeta. Morda ima kdo upravičen razlog za pritožbo proti drugemu. Navadno se take težave lahko reši z udejanjanjem naslednjega nasveta: »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu. Kakor je Jehova velikodušno odpustil vam, tako delajte tudi vi.« (Kološanom 3:13) To res ni lahko, toda če je človek ponižen, lažje ravna po tem nasvetu.
19. Česa ne smemo pozabiti, ko govorimo s kom, ki nas je prizadel?
19 Včasih lahko kdo od kristjanov meni, da je upravičeni razlog za pritožbo prevelik, da bi ga kar spregledal. Takrat mu ponižnost pomaga, da stopi do domnevnega žaljivca s ciljem, da obnovi mir. (Matej 18:15) Eden od razlogov, zakaj se težave med kristjani včasih dlje časa ne rešijo, je ta, da je ena stran, ali morda obe, preponosna, da bi priznala svojo napako. Morda pa tisti, ki prevzame pobudo in stopi do drugega, to stori na samopravičen, kritičen način. Nasprotno pa se s pravo ponižnostjo pripomore k rešitvi mnogih nesoglasij.
20., 21. Kaj nam med drugim najbolj pomaga, da bi bili ponižni?
20 Pri razvijanju ponižnosti nam najbolj pomaga to, da molimo k Bogu za pomoč in duha. Vendar ne pozabimo, da ‚Bog [. . .] izkazuje nezasluženo dobrotljivost [tudi svoj sveti duh] ponižnim.‘ (Jakob 4:6) Če ste torej s katerim sovernikom v sporu, molite k Jehovu, da bi vam pomagal ponižno priznati vsako manjšo ali večjo krivdo, ki je bila na vaši strani. Če vas je kdo prizadel, vendar zatem iskreno dejal »žal mi je«, mu ponižno odpustite. Če vam je to težko storiti, v molitvi prosite Jehova, naj vam pomaga, da iz srca odpravite kakršno koli trdovratno ošabnost.
21 Ker se zavedamo, kako zelo je ponižnost koristna, bi nas to moralo spodbuditi, da bi to dragoceno lastnost razvijali in pazili, da je ne izgubimo. Kako čudovit zgled sta nam pri tem Bog Jehova in Jezus Kristus! Nikoli ne pozabimo, da nam je Bog zagotovil: »Plačilo ponižnosti, strahu Gospodovega, je bogastvo, čast in življenje.« (Pregovori 22:4, EI)
Točke za poglobljeno premišljevanje
• Katera sta največja zgleda ponižnosti?
• Zakaj je ponižnost težko razvijati?
• Kaj nam lahko pomaga biti ponižni?
• Zakaj je tako pomembno, da ostanemo ponižni?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 26]
Jezus je bil zares ponižen
[Slika na strani 28]
Svet spodbuja ljudi, da bi si prizadevali biti nad drugimi
[Vir slike]
WHO photo by L. Almasi/K. Hemzǒ
[Slika na strani 29]
Ponižnost nam pomaga, da na oznanjevanju spregovorimo z neznanci
[Sliki na strani 30]
Nesoglasja lahko pogosto rešimo s tem, da zadevo ponižno pokrijemo z ljubeznijo
[Slike na strani 31]
Kristjani lahko kažemo ponižnost na mnogo načinov