Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Ali lahko ima kristjan čisto vest, če sprejme zaposlitev, pri kateri mora biti oborožen?

Jehovove priče po vsem svetu jemljejo od Boga dano odgovornost, da gmotno skrbijo za svojo družino, zelo resno. (1. Timoteju 5:8) Toda nekatere vrste zaposlitev jasno nasprotujejo Božjim načelom, zato bi se jih morali ogibati. Takšne so denimo zaposlitve, ki so povezane z igrami na srečo, zlorabo krvi in s spodbujanjem k uporabi tobačnih izdelkov. (Izaija 65:11; Apostolska dela 15:29; 2. Korinčanom 7:1; Kološanom 3:5) Druge oblike dela, ki jih Biblija sicer neposredno ne obsoja, pa lahko obremenjujejo vest posameznika ali vest drugih.

To, da kdo sprejme posvetno delo, pri katerem mora nositi strelno ali katero drugo orožje, je osebna odločitev. Toda s takšno zaposlitvijo se posameznik izpostavlja možnosti, da orožje uporabi in postane kriv za prelito kri. Zato mora kristjan v molitvi pretehtati, ali je pripravljen prevzeti takšno breme, namreč da se mora v trenutku odločiti, kaj bo storil, kadar gre za človeško življenje. Posameznik, ki nosi orožje, je prav tako v nevarnosti, da ga v napadu oziroma pri maščevanju ranijo ali ubijejo.

Posameznikova odločitev pa lahko vpliva tudi na druge. Na primer, kristjanova glavna odgovornost je, da oznanjuje dobro novico o Božjem kraljestvu. (Matej 24:14) Ali lahko druge poučuje, naj bodo »v miru z vsemi ljudmi«, hkrati pa opravlja službo, pri kateri je oborožen? (Rimljanom 12:18) Kako pa je z otroki ali drugimi družinskimi člani? Ali bi bilo njihovo življenje ogroženo, če bi bila pri hiši pištola? Še več, ali bi bil posameznik s svojim stališčem drugim v spotiko? (Filipljanom 1:10)

V teh »zadnjih dneh« je vse več ljudi ‚divjih, brez ljubezni do dobrega‘. (2. Timoteju 3:1, 3) Ali se posamezniku s tem v mislih »nima kaj očitati«, če se odloči za zaposlitev, pri kateri mora biti oborožen in ki ga lahko privede v spor s takšnimi ljudmi? (1. Timoteju 3:10) Nikakor ne. Zato občina na takšnega posameznika ne gleda kot na človeka, ki je »brez graje«, če je po tem, ko mu kdo prijazno svetuje iz Biblije, še vedno oborožen. (1. Timoteju 3:2; Titu 1:5, 6) Takšen moški ali ženska ni primeren za nobene posebne prednosti v občini.

Jezus je svojim učencem zagotovil, da jim ni treba biti preveč v skrbeh za osnovne življenjske potrebščine, če le dajejo delo v prid Kraljestva v svojem življenju na prvo mesto. (Matej 6:25, 33) Res, če popolnoma zaupamo Jehovu, nas »bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik«. (Psalm 55:22)