Hodimo z Bogom in želi bomo dobro

»Veter sejejo, in želi bodo vihar.« (OZEA 8:7)

1. Kako lahko hodimo z Jehovom?

HOJA skozi nevarno področje je varnejša, če človeka spremlja izkušen vodnik. Zato je modro hoditi skupaj s takšnim vodnikom, in ne kar po svoje. Mi smo v podobnem položaju. Jehova se je simbolično rečeno ponudil, da nas vodi skozi prostrano puščavo tega hudobnega sveta. Modro ravnamo, če ne skušamo sami usmerjati svojih korakov, temveč hodimo skupaj z njim. Kako pa lahko hodimo z Bogom? Tako da ravnamo po smernicah, ki nam jih on daje v svoji Besedi.

2. Kaj bomo pregledali v tem članku?

² V prejšnjem članku smo razpravljali o simbolični drami, ki jo najdemo v prvih petih poglavjih Ozejeve knjige. Videli smo, da se iz te drame lahko naučimo marsikaj uporabnega, kar nam pomaga hoditi z Bogom. Preglejmo sedaj nekaj glavnih misli iz poglavij od 6 do 9. Koristilo nam bo, če bomo ta štiri poglavja najprej obnovili.

Kratka obnova

3. Na kratko povejte, kaj piše v Ozeu od 6. do 9. poglavja.

³ Jehova je poslal Ozea prerokovat predvsem severnemu desetrodovnemu Izraelovemu kraljestvu. Ta narod, ki je poznan tudi po imenu Efraim, torej po imenu najvplivnejšega Izraelovega rodu, se je odvrnil od Boga. Iz Ozea, od 6. do 9. poglavja, izvemo, da je ljudstvo svojo nezvestovdanost pokazalo s prestopanjem Jehovove zaveze in hudobnim početjem. (Ozea 6:7) Namesto da bi se vrnili k Jehovu, so se zanašali na svetna zavezništva. Ker so vztrajno sejali slabo, bodo slabo tudi želi. Z drugimi besedami – čakala jih je obsodba. Toda Ozejevo prerokovanje vsebuje tudi sporočilo, ki ogreje srce. Ljudem je bilo zagotovljeno, da se lahko vrnejo k Jehovu in on se jih bo usmilil, če bodo dokazali, da se iskreno kesajo.

4. Katere uporabne resnice iz Ozejevega prerokovanja bomo pregledali?

⁴ V teh štirih poglavjih Ozejevega prerokovanja dobimo nadaljnje smernice, ki nam bodo pomagale hoditi z Bogom. Preglejmo sedaj štiri uporabne resnice: 1. Resnično kesanje se kaže v dejanjih, ne le z besedami; 2. žrtve same po sebi še ne ugajajo Bogu; 3. Jehova boli, kadar se njegovi častilci odvrnejo od njega in 4. da bi želi dobro, moramo dobro tudi sejati.

Kako se kaže resnično kesanje

5. Povejte bistvo tega, kar piše v Ozeu 6:1–3.

⁵ Ozejevo prerokovanje nas veliko nauči o kesanju in usmiljenju. V Ozeu 6:1–3 beremo: »Pridite in povrnimo se h GOSPODU! Kajti on nas je raztrgal in nas tudi ozdravi, on nas je udaril in nas tudi obveže. Oživi nas po dveh dneh, tretji dan nas vzdigne, da bomo živeli pred njegovim obličjem. In spoznavajmo GOSPODA, prizadevajmo si ga spoznati! Njegov izhod je gotov kakor jutranji svit, in pride nam kakor deževje, kakor pozni dež, ki vlaži zemljo.«

6.–8. Kaj je bilo narobe s kesanjem Izraelcev?

 ⁶ Kdo je izrekel besede, zapisane v teh vrsticah? Nekateri jih pripisujejo nezvestim Izraelcem in pravijo, da je to neubogljivo ljudstvo hlinilo kesanje in izkoriščalo Božje usmiljenje. Drugi pa jih pripisujejo preroku Ozeu, ki naj bi tako rotil ljudstvo, naj se vrne k Jehovu. Ne glede na to, kdo je te besede izrekel, pa se postavlja naslednje bistveno vprašanje: Ali se je desetrodovno Izraelovo kraljestvo na splošno vrnilo k Jehovu in se resnično pokesalo? Odgovor je: Ne. Jehova po Ozeu pravi: »Kaj naj ti storim, Efrájim? Kaj naj ti storim, Juda? Vaša ljubezen [srčna dobrotljivost, NW] je kakor jutranji oblak, kakor rosa, ki zgodaj odide.« (Ozea 6:4, SSP) Kako žalostno spričevalo duhovnega stanja Božjega ljudstva! Srčna dobrotljivost oziroma zvestovdana ljubezen je skoraj izginila, podobno kakor jutranja rosa, ki ob vzhajajočem soncu hitro izhlapi. Ljudje so sicer na zunaj kazali, da se kesajo, toda Jehova ni našel nobene podlage za to, da bi jim lahko izkazal usmiljenje. V čem je bil problem?

⁷ Izraelci se niso kesali zares iz srca. V Ozeu 7:14, SSP, Jehova izraža nezadovoljstvo nad svojim ljudstvom takole: »Ne vpijejo k meni s svojim srcem, ko tulijo na svojih ležiščih.« V 16. vrstici dodaja: »Obračajo se, pa ne gori,« to je k vzvišeni obliki čaščenja. Ljudje se niso bili pripravljeni vrniti k Jehovovemu vzvišenemu čaščenju, saj niso hoteli narediti potrebnih sprememb, da bi obnovili svoj odnos z Jehovom. V resnici niso zares želeli hoditi z Bogom.

⁸ Obstajal pa je še en problem, ki je bil povezan s kesanjem Izraelcev. Ljudstvo je še naprej grešilo, in to na zelo različne načine, tudi z goljufanjem, morjenjem, krajo, malikovanjem in sklepanjem nespametnih zavezništev z drugimi narodi. V Ozeu 7:4 so primerjani s krušno ‚pečjo‘, očitno zato, ker so v njih gorele napačne želje. Mar so si glede na takšno bedno duhovno stanje zaslužili usmiljenje? Nikakor! Ozea temu upornemu ljudstvu pove, da se bo Jehova ‚spomnil njihove krivice‘ in ‚kaznoval njihove grehe‘. (Ozea 9:9) Zanje ne bo usmiljenja!

9. Kaj se iz Ozejevih besed naučimo o kesanju in usmiljenju?

⁹ Kaj se iz Ozejevih besed naučimo o kesanju in usmiljenju? Iz svarilnega zgleda teh nevernih Izraelcev izvemo naslednje: če hočemo, da bi nam Jehova izkazal usmiljenje, moramo pokazati iskreno kesanje. Kako pa takšno kesanje pokažemo? Jehova  ni mogoče prevarati s solzami ali z besedami. Pristno kesanje se vidi po dejanjih. Da bi človek, ki je grešil, dosegel usmiljenje, mora popolnoma opustiti grešno ravnanje in uskladiti svoje življenje z visokimi merili Jehovovega vzvišenega čaščenja.

Žrtve same po sebi še ne ugajajo Jehovu

10., 11. Zakaj žrtve same po sebi še ne ugajajo Jehovu, kot se to vidi iz primera Izraelcev?

¹⁰ Zdaj pa se lotimo druge resnice, ki nam lahko pomaga hoditi z Jehovom. Ta je: Žrtve same po sebi še ne ugajajo Bogu. V Ozeu 6:6 piše: »Usmiljenja [srčne dobrotljivosti, NW] želim in ne daritve in spoznanja Božjega več nego žgalnih žrtev.« Upoštevajmo, da se Jehova veseli srčne dobrotljivosti oziroma zvestovdane ljubezni, ki je lastnost srca, in tega, da se ga spozna. Morda pa se sprašujete: ‚Zakaj v tej vrstici piše, da Jehova ne želi »daritve« in »žgalnih žrtev«? Ali niso bile te po mojzesovski postavi obvezne?‘

¹¹ Res je, daritve in žrtve so bile po postavi obvezne, toda Ozejevi sodobniki so imeli resno težavo. Nekateri Izraelci so očitno izpolnjevali svojo dolžnost zato, da bi na zunaj kazali svojo vdanost. Obenem pa so se vdajali grehu. S svojim grešnim ravnanjem so razodevali, da v njihovem srcu ni zvestovdane ljubezni. Odkrivali pa so tudi, da zavračajo spoznanje o Bogu, saj niso živeli v skladu s tem spoznanjem. Koliko so potem sploh bile vredne žrtve, ki jih je darovalo ljudstvo, če je njihovo stanje srca bilo napačno in si niso prizadevali za življenje v pravičnosti? Za Boga Jehova so bile žaljive.

12. Katero svarilo za današnje ljudi vsebuje Ozea 6:6?

¹² Ozejeve besede so svarilo za mnoge, ki hodijo danes v cerkev. Tudi ti darujejo Bogu, ko sodelujejo pri verskih običajih. Vendar njihovo čaščenje le malo, če sploh kaj, resnično vpliva na njihovo vsakodnevno vedenje. Ali so takšni ljudje res všeč Bogu, če jih njihovo srce ne navaja k temu, da bi ga natančno spoznali ter po tem spoznanju ravnali, tako da bi se odvrnili od grešnih početij? Nihče naj ne misli, da so Bogu všeč nabožna dela že sama po sebi. Jehova se nikakor ne veseli ljudi, ki si skušajo pridobiti njegovo milost z golim formalizmom, namesto da bi po njegovi Besedi v resnici živeli. (2. Timoteju 3:5)

13. Katere daritve dajemo kristjani, toda česa glede njihove vrednosti ne bi smeli pozabiti?

¹³ Pravi kristjani se zavedamo, da žrtve same po sebi še ne ugajajo Bogu. Resda Jehovu ne darujemo živalskih žrtev. Toda ‚prinašamo mu daritev hvale, to je sad ustnic, ki javno priznavajo njegovo ime‘. (Hebrejcem 13:15) Nikakor ne smemo postati podobni grešnim Izraelcem Ozejevih dni in misliti, da lahko napačno ravnanje pokrijemo, tako da Bogu darujemo duhovne žrtve. Razmislimo na primer o nekem dekletu, ki je skrivaj zagrešila spolno nemoralo. Pozneje je priznala: »Še več sem sodelovala v službi oznanjevanja, saj sem mislila, da bom s  tem nekako pokrila svoje napačno ravnanje.« To je bilo podobno temu, kar so skušali storiti svojeglavi Izraelci. Naše hvalne daritve so Jehovu sprejemljive samo takrat, ko jih darujemo iz pravih nagibov srca in ko jih spremlja bogovšečno vedenje.

Jehova boli, ko ga njegovi častilci zapustijo

14. Kaj Ozejevo prerokovanje odkriva o Božjih občutkih?

¹⁴ Tretje, kar se naučimo iz Ozea od 6. do 9. poglavja, pa je to, kaj Jehova občuti, kadar se njegovi častilci od njega odvrnejo. Bog lahko čuti tako žalost in ogorčenje kot tudi veselje in sočutje. Tistih, ki se za svoje grehe kesajo, se veseli in je z njimi nežno sočuten. Toda ko se njegovo ljudstvo noče pokesati, ostro in odločno ukrepa. Ker mu je zelo mar za naše dobro, je vesel, ko zvesto hodimo z njim. »Veseli se GOSPOD ljudstva svojega,« piše v Psalmu 149:4. Kaj pa Bog občuti, kadar so njegovi služabniki nezvesti?

15. Kako so ravnali nekateri Izraelci, kot to piše v Ozeju 6:7?

¹⁵ Jehova o nezvestih Izraelcih pravi: »Kakor Adam [so] prestopili zavezo, ondi so se mi izneverili.« (Ozea 6:7) Hebrejska beseda, ki je prevedena z »izneveriti se«, lahko pomeni tudi »goljufati, (ravnati) nezvesto«. Z isto besedo je v Malahiju 2:10–16 opisano nezvestovdano ravnanje tistih Izraelcev, ki so bili nezvesti do svojega zakonskega tovariša. Glede te besede iz Ozea 6:7 v nekem priročniku piše, da dobi »z metaforo o zakoncih zveza [med Izraelci in Jehovom] osebno noto. [. . .] So v osebnem odnosu, v katerem se je kršilo načelo ljubezni.«

16., 17. Koliko je izraelski narod spoštoval zavezo, ki jo je Bog sklenil z njim? b) Česa v zvezi z našim ravnanjem naj ne bi pozabili?

¹⁶ Jehova je zaradi svoje zaveze z Izraelci na ta narod gledal kot na svojo figurativno ženo. Ko so torej kršili določbe te zaveze, je to bilo tako, kakor bi prešuštvovali. Bog je bil kakor zvesti soprog, njegovo ljudstvo pa ga je zapustilo!

 ¹⁷ Kako pa je z nami? Bogu ni vseeno, ali hodimo z njim ali ne. Ne pozabimo, da je ‚Bog ljubezen‘ in da s svojim ravnanjem vplivamo na njegove občutke. (1. Janezovo 4:16) Če skrenemo na napačno pot, lahko Jehovu povzročimo bolečino in z nami nikakor ni zadovoljen. Če se bomo tega vedno zavedali, nas lahko to močno varuje pred tem, da bi se vdali skušnjavi.

Kako lahko žanjemo dobro

18., 19. Katero načelo je zapisano v Ozeu 8:7 in kako se je izkazalo za resnično v primeru Izraelcev?

¹⁸ Preglejmo sedaj še četrto resnico, ki jo vsebuje Ozejevo prerokovanje: Kako lahko žanjemo dobro. Ozea glede Izraelcev ter nespametnosti in ničevosti njihovega nevernega ravnanja piše: »Veter sejejo, in želi bodo vihar.« (Ozea 8:7) V teh besedah najdemo načelo, ki si ga velja zapomniti: To, kar delamo sedaj, je neposredno povezano z našo prihodnostjo. Kako se je to načelo izkazalo za resnično v primeru nezvestih Izraelcev?

¹⁹ Izraelci so z grešnim ravnanjem sejali, kar je slabo. Ali bodo lahko to v nedogled počeli brez posledic? Obsodbi gotovo ne bodo ubežali. V Ozeu 8:13 piše: »[Jehova] se spomni njih krivic in bo kaznoval njih grehe.« V Ozeu 9:17 pa beremo: »Bog moj jih zavrže, ker ga niso poslušali; in klatili se bodo med narodi.« Jehova bo Izraelce za njihove grehe kaznoval. Ker so sejali slabo, bodo slabo tudi želi. Obsodbo je nad njimi izvršil leta 740 pr. n. št., ko so Asirci uničili desetrodovno Izraelovo kraljestvo in njegove podložnike odpeljali v ujetništvo.

20. Kaj se naučimo iz tega, kar se je zgodilo staroveškim Izraelcem?

²⁰ Iz tega, kar se je zgodilo staroveškim Izraelcem, se naučimo temeljno resnico: Žanjemo to, kar smo posejali. Božja Beseda nas svari: »Ne dajte se zavesti: Boga se ne da zasmehovati. Kar namreč človek seje, to bo tudi žel.« (Galačanom 6:7) Če sejemo slabo, bomo slabo tudi želi. Tisti, ki denimo živijo nemoralno, bodo želi grenke posledice. Grešniku, ki se ne kesa, se ne obeta nič dobrega.

21. Kako lahko žanjemo dobro?

²¹ Kako lahko torej žanjemo dobro? Na to vprašanje lahko odgovorimo s preprosto ponazoritvijo. Ali bi kmet posejal ječmen, če hoče žeti pšenico? Seveda ne! Posejati mora to, kar želi žeti. Podobno je z nami. Če želimo žeti dobro, moramo dobro tudi sejati. Ali bi radi kar naprej želi dobro – zadovoljno življenje že sedaj, z upanjem na večno življenje v Božjem novem svetu? Če je tako, potem morate vztrajno sejati dobro, tako da hodite z Bogom in živite po njegovih pravičnih merilih.

22. Kaj smo se naučili iz Ozejeve knjige od 6. do 9. poglavja?

²² Iz Ozejeve knjige od 6. do 9. poglavja smo se naučili štiri resnice, ki nam lahko pomagajo hoditi z Bogom: 1. Resnično kesanje se kaže v dejanjih; 2. žrtve same po sebi še ne ugajajo Bogu; 3. Jehova boli, kadar se njegovi častilci odvrnejo od njega in 4. da bi želi dobro, moramo dobro tudi sejati. Kako pa nam lahko pri hoji z Bogom pomaga zadnjih pet poglavij te biblijske knjige?

Kako bi odgovorili?

• Kako se kaže resnično kesanje?

• Zakaj žrtve same po sebi še ne ugajajo našemu nebeškemu Očetu?

• Kako se Bog počuti, ko ga njegovi častilci zapustijo?

• Kaj moramo sejati, če želimo žeti dobro?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

Zvestovdana ljubezen Izraelcev je izhlapela kakor jutranja rosa

[Slika na strani 23]

V Izraelcih so kakor v peči gorele napačne želje

[Slika na strani 24]

Zakaj je Jehova zavrnil žrtve svojega ljudstva?

[Sliki na strani 25]

Da bi želi dobro, moramo dobro tudi sejati