‚Jehovova pota so ravna‘

»Ravna so pota GOSPODOVA in pravični bodo hodili po njih.« (OZEA 14:9)

1., 2. Kakšno pot je Jehova začrtal Izraelcem, toda kaj se je z njimi zgodilo?

JEHOVA je v dneh preroka Mojzesa Izraelcem začrtal ravno pot – pot pravičnosti. Toda do začetka osmega stoletja pr. n. št. so že tako zabredli, da jih je spoznal za krive ostudnega greha. To lahko jasno vidimo iz Ozejeve knjige, od 10. do 14. poglavja.

² Srce Izraelcev je postalo hinavsko. Pripadniki tega desetrodovnega kraljestva so ‚orali krivičnost‘ in želi nepravičnost. (Ozea 10:1, 13) »Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil,« je rekel Jehova, »in iz Egipta sem poklical sina svojega.« (Ozea 11:1) Bog je Izraelce rešil iz egiptovskega suženjstva, oni pa so mu povrnili z lažjo in prevaro. (Ozea 12:1) Zato jim je Jehova takole svetoval: ‚Izpreobrni se k Bogu svojemu; ohrani usmiljenje [srčno dobrotljivost, NW] in pravico.‘ (Ozea 12:7)

3. Kaj je čakalo uporno Samarijo, toda kaj bi morali Izraelci storiti, da bi se jih Bog usmilil?

³ Uporno Samarijo in njenega kralja je čakal katastrofalen konec. (Ozea 13:11, 16) Vendar pa se zadnje poglavje Ozejevega prerokovanja začne s prošnjo: »Povrni se, o Izrael, prav h GOSPODU, svojemu Bogu.« Če bi Izraelci skesano prosili za odpuščanje, bi se jih Bog usmilil. Seveda bi morali priznati, da so ‚pota GOSPODOVA ravna‘, in po njih hoditi. (Ozea 14:1–6, 9)

4. Katera načela iz Ozejevega prerokovanja bomo pregledali?

⁴ Ta del Ozejevega prerokovanja vsebuje mnoga načela, ki nam lahko pomagajo hoditi z Bogom. Pregledali bomo naslednja: 1. Jehova pričakuje nehinavsko čaščenje; 2. Bog zvestovdano ljubi svoje ljudstvo; 3. stalno moramo upati v Jehova; 4. Jehovova pota so vselej ravna in 5. grešniki se lahko vrnejo k Jehovu.

Jehova pričakuje nehinavsko čaščenje

5. Kakšno služenje od nas pričakuje Bog?

⁵ Jehova pričakuje, da mu opravljamo sveto službo čisto in nehinavsko. Toda Izrael je postal nerodovitna »izrojena trta« (NW). Njegovi prebivalci so »množili oltarje« za krivo čaščenje. Ti odpadniki so celo postavljali stebre, verjetno obeliske, ki so jih uporabljali pri nečistem čaščenju. Jehova se je namenil podreti takšne oltarje in uničiti obeliske. (Ozea 10:1, 2)

6. Katere lastnosti ne smemo imeti, če želimo hoditi z Bogom?

⁶ Med Jehovovimi služabniki ni prostora za hinavščino. Kaj pa je bilo z Izraelci? Postali so prav takšni – ‚njihovo srce je postalo razdeljeno [hinavsko, NW]‘! Čeprav so v preteklosti z Jehovom sklenili zavezo in s tem postali njemu posvečeno ljudstvo, jih je sedaj spoznal za krive hinavščine. Kaj se lahko iz tega naučimo? Če smo se posvetili Bogu, ne smemo biti hinavski. V Pregovorih 3:32, SSP, je napisano svarilo: »Odpadnik [prekanjen človek, NW] se gnusi GOSPODU, s pravičnimi pa je zaupen.« Če želimo hoditi z Bogom, moramo ljubiti »iz čistega srca, čiste vesti in nehinavske vere«. (1. Timoteju 1:5)

 Bog zvestovdano ljubi svoje ljudstvo

7., 8. a) Kdaj nas lahko Bog zvestovdano ljubi? b) Kaj naj bi storili, če smo hudo grešili?

⁷ Če častimo Jehova nehinavsko in tako, kot je prav, bomo deležni njegove srčne dobrotljivosti oziroma zvestovdane ljubezni. Svojeglavim Izraelcem je bilo rečeno: »Sejte si za pravičnost, ženjite po usmiljenju [srčni dobrotljivosti, NW], preoravajte si novino: kajti čas je, da iščete GOSPODA, dokler ne pride in vam bo dežil pravičnost [vas bo učil pravičnosti, NW].« (Ozea 10:12)

⁸ Ko bi le Izraelci skesano iskali Jehova! Potem bi jih z veseljem »učil pravičnosti«. Če smo hudo grešili, iščimo Jehova, v molitvi ga prosimo za odpuščanje in poiščimo duhovno pomoč pri krščanskih starešinah. (Jakob 5:13–16) Poleg tega bi morali Boga prositi, naj nas vodi s svojim svetim duhom, saj kdor »seje v prid svojemu mesu, bo od mesa žel pokončanje, kdor pa seje v prid duhu, bo od duha žel večno življenje«. (Galačanom 6:8) Če ‚sejemo v prid duhu‘, nas bo Bog še naprej zvestovdano ljubil.

9., 10. Kako se Ozea 11:1–4 nanaša na Izraelce?

⁹ Prepričani smo lahko, da Jehova s svojim ljudstvom vedno ravna ljubeče. Dokaz tega najdemo v Ozeu 11:1–4, kjer beremo: »Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, in iz Egipta sem poklical sina svojega. [. . .] Darovali so Baalom in kadilo žgali rezanim podobam. Jaz pa sem učil Efraima [Izraelce] hoditi; vzel sem si jih na rame [jemal sem jih v svoje roke, NW], a niso spoznali, da sem jih hotel zdraviti. S človeškimi vrvcami sem jih vlekel, z vezmi ljubezni; in bil sem jim, kakor kdor jarem od čeljusti privzdiguje, in nežno sem jim podajal jedi.«

¹⁰ Tu je Izrael primerjan z majhnim otrokom. Jehova je Izraelce ljubeče učil hoditi in jih jemal v svoje roke. In vlekel jih je z »vezmi ljubezni«. Kako ganljiv prizor! Zamislite si, da ste oče ali mati, ki pomaga svojemu otroku narediti prve korake. Roke imate iztegnjene. Morda celo uporabite vrvice, ki se jih malček oprijema, da ne bi padel. Jehova prav tako nežno ljubi vas. Z veseljem vas vodi z »vezmi ljubezni«.

11. Kako je Bog postal, ‚kakor kdor privzdiguje jarem‘?

¹¹ Jehova je bil pri svojem ravnanju z Izraelci, ‚kakor kdor jarem od čeljusti privzdiguje, in jim je nežno podajal jedi‘. Ravnal je podobno kakor človek, ki živali sname jarem ali pa ji ga toliko potisne nazaj, da lahko brez težav jé. Toda ko je izraelsko ljudstvo zlomilo svoj jarem podrejenosti Jehovu, se je vpreglo v zatiralski jarem svojih sovražnikov. (5. Mojzesova 28:45, 48; Jeremija 28:14) Da le ne bi nikoli prišli pod oblast našega smrtnega sovražnika, Satana, in občutili bolečine njegovega zatiralskega jarma. Raje zvestovdano hodimo z našim ljubečim Bogom.

Stalno upajmo v Jehova

12. Kaj se glede na Ozea 12:7 od nas pričakuje, če želimo vztrajno hoditi z Bogom?

¹² Da bi vztrajno hodili z Bogom, moramo vanj stalno upati. Izraelcem je bilo rečeno:  »Ti torej se izpreobrni k Bogu svojemu; usmiljenje [srčno dobrotljivost, NW] in pravico ohrani in upaj stanovitno [stalno, NW] v svojega Boga!« (Ozea 12:7) Prebivalci Izraela bi lahko dokazali, da se skesano vračajo k Jehovu, s tem da bi bili srčno dobrotljivi, da bi ravnali pravično in ‚stalno upali v svojega Boga‘. Tudi če že dolgo hodimo z Bogom, moramo biti odločeni odsevati srčno dobrotljivost, ravnati pravično in stalno upati v Boga. (Psalm 27:14, SSP)

13., 14. Kako je Pavel naobrnil Ozea 13:14 in kateri razlog za upanje v Jehova je s tem navedel?

¹³ Ozejevo prerokovanje, namenjeno Izraelcem, nam daje izjemen razlog za to, da upamo v Boga. »Iz oblasti pekla jih rešim,« je rekel Jehova. »Iz smrti jih odkupim. Kje je tvoj pomor, o smrt? kje je, pekel, tvoja poguba?« (Ozea 13:14) Jehova takrat Izraelcev ni nameraval rešiti fizične smrti, toda v prihodnosti bo pogoltnil smrt za vedno in izničil njeno zmago.

¹⁴ Iz Ozejevega prerokovanja je navajal tudi Pavel, ko je maziljenim sokristjanom pisal: »Kadar pa si bo to, kar je trohljivo, nadelo netrohljivost in kadar si bo to, kar je umrljivo, nadelo neumrljivost, tedaj se bo izpolnilo to, kar je zapisano: ‚Smrt je za vedno požrta.‘ ‚Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?‘ Želo, ki povzroča smrt, je greh, moč greha pa je Postava. Toda Bogu naj gre hvala, ker nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu!« (1. Korinčanom 15:54–57) Jehova je s tem, da je Jezusa obudil od mrtvih, priskrbel tolažilno zagotovilo, da bodo tisti, ki so v Božjem spominu, obujeni. (Janez 5:28, 29) Kako čudovit razlog imamo, da upamo v Jehova! Toda k temu, da hodimo z Bogom, nas ne vzgibava le vstajenjsko upanje.

Jehovova pota so vselej ravna

15., 16. Kaj je bilo napovedano glede Samarije in kako se je ta prerokba izpolnila?

¹⁵ To, da smo prepričani, da so Jehovova pota ravna, nam pomaga, da lahko vztrajno hodimo z Bogom. Prebivalci Samarije niso hodili po Božjih pravičnih poteh. Zato so morali za svoj greh in pomanjkanje vere v Jehova nazadnje nositi posledice. Napovedano je bilo: »Samarija se bo pokorila za krivdo svojo, ker se je uprla zoper svojega Boga; popadajo pod mečem, njih otroke raztrupajo in njih noseče razparajo.« (Ozea 13:16) Iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da so bili Asirci res sposobni takšnih strašnih krutosti.

¹⁶ Samarija je bila glavno mesto desetrodovnega Izraelovega kraljestva. Toda v tem biblijskem stavku se ime Samarija morda nanaša na celotno ozemlje tega kraljestva. (1. kraljev 21:1) Leta 742 pr. n. št. je asirski kralj Salmaneser V. pričel to mesto oblegati. Ko so leta 740 pr. n. št. Samarijo nazadnje zavzeli, so mnogo njenih veljakov pregnali v Mezopotamijo in Medijo. Ni sicer še gotovo, ali gredo zasluge za zavzetje Samarije Salmaneserju V. ali njegovemu nasledniku Sargonu II. (2. kraljev 17:1–6, 22, 23; 18:9–12) Kakor koli že je bilo,  v Sargonovih zapisih je omenjeno, da so na področje zgornjega Evfrata in v Medijo pregnali 27.290 Izraelcev.

17. Kako naj bi ravnali, da ne bi prezirali Božjih meril?

¹⁷ Prebivalci Samarije so drago plačali, ker svojega življenja niso hoteli uskladiti z Jehovovimi pravičnimi potmi. Tudi nas, posvečene kristjane, bi doletele hude posledice, če bi se pričeli vdajati grehu in s tem prezirati Božja pravična merila. Nikoli ne stopimo na takšno hudobno pot! Raje ravnajmo po naslednjem nasvetu apostola Petra: »Naj nihče od vas ne trpi kot morilec ali tat ali hudodelec ali kot tak, ki se rad vtika v tuje zadeve. Če pa kdo trpi kot kristjan, naj ga ne bo sram, temveč naj v tem imenu slavi Boga.« (1. Petrovo 4:15, 16)

18. Kako lahko ‚slavimo Boga‘?

¹⁸ ‚Boga slavimo‘ tako, da hodimo po njegovih pravičnih poteh in ne ravnamo po svoje. Kajn je zagrešil umor, ker je počel to, kar se mu je zahotelo, in ni poslušal Jehovovega opozorila, da preži nanj greh. (1. Mojzesova 4:1–8) Balaam je po naročilu moabskega kralja za plačilo skušal prekleti Izraelce, vendar mu je namera spodletela. (4. Mojzesova 24:10) Levita Koraha in druge pa je Bog usmrtil, ker so se uprli Mojzesovi in Aronovi oblasti. (4. Mojzesova 16:1–3, 31–33) Prav gotovo nočemo iti po morilski »Kajnovi poti«, zaiti na »Balaamovo zmotno pot« ali biti uničeni v »Korahovem uporniškem govorjenju«. (Juda 11) Toda če bi se zgodilo, da bi grešili, nam je Ozejevo prerokovanje lahko v tolažbo.

Grešniki se lahko vrnejo k Jehovu

19., 20. Katere daritve so lahko prinašali skesani Izraelci?

¹⁹ Celo tisti, ki so padli, ker so hudo grešili, se lahko vrnejo k Jehovu. V Ozeu 14:1, 2 lahko preberemo naslednjo prošnjo: »Povrni se, o Izrael, prav h GOSPODU, svojemu Bogu, kajti padel si po pregrehi svoji. Vzemite s seboj besede in vrnite se h GOSPODU; recite mu: Odpusti vso pregreho in sprejmi nas milostljivo, in bomo prinašali sad ustnic kot daritve.«

²⁰ Skesani Izraelci so lahko prinašali Bogu »sad ustnic kot daritve«. To so bile daritve iskrene hvale. Pavel je s to prerokbo v mislih spodbujal kristjane, naj ‚prinašajo Bogu daritev hvale, to je sad ustnic, ki javno priznavajo njegovo ime‘. (Hebrejcem 13:15) Kakšno prednost imamo, da lahko danes hodimo z Bogom in prinašamo takšne daritve!

21., 22. Kakšno obnovo bodo doživeli skesani Izraelci?

²¹ Izraelci, ki so zapustili svojeglavo pot in se vrnili k Bogu, so mu prinašali »sad ustnic kot daritve«. Zaradi tega so doživeli duhovno obnovo, kakor je to obljubil Bog. V Ozeu 14:4–7 piše: »Ozdravim njih odpad, rad jih hočem ljubiti; kajti jeza moja se je odvrnila od njih. Bodem kakor rosa Izraelu, cvetel bo kakor lilija in poganjal korenine kakor Libanon. Razprostro se njegove veje, in lepota njegova bode [dostojanstven bo, NW] kakor oljka in duh njegov kakor Libanon. Kateri bodo prebivali v senci njegovi, bodo zopet pridelovali žito in zeleneli  kakor vinska trta, katere sloves bo kakor vina libanonskega.«

²² Skesanim Izraelcem je tako bilo zagotovljeno, da bodo duhovno ozdravljeni in zopet deležni Božje ljubezni. Jehova bo zanje kakor osvežilna rosa, saj jih bo bogato blagoslovil. Njegovo prenovljeno ljudstvo bo dostojanstveno »kakor oljka« in bo hodilo po njegovih poteh. Kaj se torej pričakuje od nas, ker smo odločeni hoditi z Bogom Jehovom?

Vztrajno hodimo po Jehovovih pravičnih poteh

23., 24. S katero spodbudno prerokbo se sklene Ozejeva knjiga in kako ta vpliva na nas?

²³ Če želimo vztrajno hoditi z Bogom, moramo kazati »modrost, ki je od zgoraj,« in vselej ravnati v skladu z Božjimi pravičnimi potmi. (Jakob 3:17, 18) Zadnja vrstica Ozejevega prerokovanja se glasi: »Kdor je moder, bo razumel to; kdor je razumen, bo to spoznal. Kajti ravna so pota GOSPODOVA in pravični bodo hodili po njih, ali prestopniki padejo na njih.« (Ozea 14:9)

²⁴ Ne dovolimo, da nas vodijo modrost in merila tega sveta, temveč bodimo odločeni hoditi po Božjih pravičnih oziroma ravnih poteh. (5. Mojzesova 32:4) Ozea je to delal najmanj 59 let. Zvesto je posredoval Božja sporočila, saj je vedel, da jih bodo modri in razumni razumeli. Kako pa je z nami? Vse dokler nam bo Jehova pustil oznanjevati, bomo iskali tiste, ki so tako modri, da bodo sprejeli njegovo nezasluženo dobrotljivost. In veseli nas, da lahko pri tem tesno sodelujemo z ‚zvestim in preudarnim sužnjem‘. (Matej 24:45–47)

25. Kako bi nam moralo pomagati pregledovanje Ozejevega prerokovanja?

²⁵ Pregledovanje Ozejevega prerokovanja bi nam moralo pomagati, da bi hodili z Bogom, s pogledom, uprtim proti večnemu življenju v njegovem novem svetu. (2. Petrovo 3:13; Juda 20, 21) Kako veličastno je to upanje! To upanje bo postalo resničnost tudi za nas osebno, če bomo z besedami in dejanji dokazali, da resno mislimo, ko pravimo: Jehovova pota so ravna.

Kako bi odgovorili?

• Kako bo Bog ravnal z nami, če bo naše čaščenje čisto?

• Zakaj naj bi stalno upali v Jehova?

• Zakaj ste prepričani, da so Jehovova pota ravna?

• Kako lahko vztrajno hodimo po Jehovovih ravnih poteh?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 28]

Sprejmimo duhovno pomoč krščanskih starešin

[Slika na strani 29]

Ozejevo prerokovanje nam daje razlog za upanje v Jehovove vstajenjske obljube

[Slike na strani 31]

Hodimo z Bogom, s pogledom, uprtim proti večnemu življenju