Ozejevo prerokovanje nam pomaga hoditi z Bogom

»Hodili bodo za GOSPODOM.« (OZEA 11:10, SSP)

1. Katero simbolično dramo najdemo v Ozejevi knjigi?

ALI uživate v dramah z zanimivimi igralskimi liki in osupljivimi zapleti? Biblijska knjiga Ozea vsebuje simbolično dramo. * To je drama o družinskem življenju Božjega preroka Ozea in je povezana s figurativno zakonsko zvezo, ki jo je Jehova sklenil s staroveškim Izraelom, ko mu je dal mojzesovsko postavino zavezo.

2. Kaj vemo o Ozeu?

² V prvem poglavju Ozea je opisano ozadje te drame. Ozea je očitno živel na področju desetrodovnega Izraelovega kraljestva (imenovano tudi Efraim, po najvplivnejšem rodu). Prerokoval je med vladanjem zadnjih sedmih Izraelovih kraljev ter Judovih kraljev Uzija, Jotama, Ahaza in Ezekija. (Ozea 1:1) Prerokoval je torej najmanj 59 let. Čeprav je bila biblijska knjiga, ki se imenuje po njegovem imenu, napisana kmalu po letu 745 pr. n. št., je pomembna še danes, saj milijoni ravnajo po naslednjih, v njej zapisanih besedah: »Hodili bodo za GOSPODOM.« (Ozea 11:10, SSP)

Kaj nam odkrije obnova vsebine

3., 4. Kratko pojasnite, o čem govori prvih pet poglavij Ozejeve knjige.

³ Kratka obnova prvih petih poglavij Ozea nas bo okrepila v odločenosti, da hodimo z Bogom – da mu verujemo in ravnamo v skladu z njegovo voljo. Čeprav so prebivalci Izraelovega kraljestva zagrešili duhovno prešuštvo, jim je bil Bog pripravljen izkazati usmiljenje, če bi se pokesali. To je ponazorjeno s tem, kako je Ozea ravnal s svojo ženo Gomero. Potem ko mu je rodila otroka, je očitno rodila še dva, ki pa sta bila nezakonska. Kljub temu jo je Ozea vzel nazaj, prav kakor je bil Jehova voljan izkazati usmiljenje skesanim Izraelcem. (Ozea 1:1–3:5)

⁴ Jehova je proti Izraelu sprožil pravdo, ker v deželi niso ravnali po resnici, niso bili srčno dobrotljivi in niso poznali Boga. Malikovalski Izrael in svojeglavo Judovo kraljestvo bo kaznoval. Toda ko bodo pripadniki Božjega ljudstva »v stiski«, bodo iskali Jehova. (Ozea 4:1–5:15)

Drama se prične

5., 6. a) Kako razširjeno je bilo nečistovanje v desetrodovnem Izraelovem kraljestvu? b) Zakaj je svarilo, dano staroveškemu Izraelu, pomembno tudi za nas?

⁵ »Pojdi,« je Bog zapovedal Ozeu, »vzemi si ženo nečistnico in otroke, rojene iz nečistosti; kajti dežela nesramno nečistuje, ne hoteč hoditi za GOSPODOM«. (Ozea 1:2) Kako razširjeno pa je bilo v Izraelu nečistovanje? Takole beremo: ‚Duh nečistosti je zapeljal [prebivalce desetrodovnega kraljestva], in nečistujejo, ko so opustili Boga svojega. [. . .] Nečistujejo hčere vaše in snahe vaše prešeštvujejo. [. . .] Vi sami hodite v stran z nečistnicami  in darujete skup z ljubodejkami [tempeljskimi prostitutkami, NW].‘ (Ozea 4:12–14)

⁶ V Izraelu se je bohotilo tako dobesedno kakor tudi duhovno nečistovanje. Jehova se je zato odločil, da bo Izraelce »kaznoval«. (Ozea 1:4; 4:9) To svarilo je pomembno tudi za nas, saj bo Jehova kaznoval tiste, ki danes ravnajo nemoralno in sodelujejo pri nečistem čaščenju. Tisti, ki hodijo z Bogom, pa ustrezajo njegovim merilom za čisto čaščenje in se zavedajo, da »noben nečistnik [. . .] nima dediščine v Kristusovem in Božjem kraljestvu«. (Efežanom 5:5; Jakob 1:27)

7. Kaj je predstavljala zakonska zveza med Ozejem in Gomero?

⁷ Ko se je Ozea poročil z Gomero, je bila ta očitno še devica. Ko »mu [je] rodila sina«, je bila zvesta žena. (Ozea 1:3) Kot je predstavljeno v tej simbolični drami, je tudi Bog kmalu po tem, ko je leta 1513 pr. n. št. osvobodil Izraelce iz egiptovskega suženjstva, z njimi sklenil zavezo, ki je bila kakor poročna pogodba, ki naj bi zagotavljala, da bo zakonska zveza častna. Izraelci so se s to zavezo strinjali in s tem obljubili, da bodo zvesti svojemu ‚soprogu‘, Jehovu. (Izaija 54:5) Ozejeva častna zakonska zveza z Gomero je torej predstavljala figurativno zakonsko zvezo med Bogom in Izraelom. Toda stvari so se močno spremenile!

8. Kako je nastalo desetrodovno Izraelovo kraljestvo in kaj lahko poveste o tamkajšnjem čaščenju?

⁸ Ozejeva žena je »zopet [. . .] spočela in rodila hčer«. Gomera je to hčer in naslednjega otroka verjetno spočela v prešuštvu. (Ozea 1:6, 8) Ker je Gomera predstavljala Izraelce, se morda vprašujete: ‚Kako je izraelski narod nečistoval?‘ Leta 997 pr. n. št. se je deset Izraelovih rodov odcepilo od južnega Judovega in Benjaminovega rodu. V desetrodovnem Izraelovem kraljestvu so vpeljali čaščenje teleta, da ljudje ne bi hodili častit Jehova na Judovo v jeruzalemski tempelj. Tudi čaščenje lažnega boga Baala, za katero so bile značilne seksualne orgije, se je sčasoma močno ukoreninilo.

9. Kaj se je zgodilo z Izraelom, kot je to bilo napovedano v Ozeu 1:6?

⁹ Bog je ob rojstvu Gomerinega verjetno drugega nezakonskega otroka Ozeu rekel: »Daj ji ime Lo-ruhama [kar pomeni ‚Nepomiloščena‘]; zakaj ne bom več pomilostil hiše Izraelove, da bi jim kakorkoli odpuščal [ker jih bom zagotovo odvedel, NW].« (Ozea 1:6) Jehova je Izraelce »odvedel«, ko so jih leta 740 pr. n. št. Asirci odpeljali v ujetništvo. Toda z dvorodovnim Judovim kraljestvom je bil usmiljen in ga je rešil, toda ne z lokom, mečem, vojsko, niti s konji ali z jezdeci. (Ozea 1:7) Leta 732 pr. n. št. je en sam angel v eni noči pomoril 185.000 asirskih vojakov, ki so ogrožali Judovo glavno mesto Jeruzalem. (2. kraljev 19:35)

Jehovova pravda z Izraelom

10. Kaj je ponazarjalo Gomerino prešuštno ravnanje?

¹⁰ Gomera je Ozea zapustila, postala ‚žena nečistnica‘ in živela z drugim moškim v prešuštnem razmerju. S tem je predstavljala Izraelovo kraljestvo, ki je sklepalo politične zveze z malikovalskimi narodi ter se pričelo  zanašati nanje. Namesto da bi bili Izraelci za gmotno blaginjo hvaležni Jehovu, so jo pripisovali bogovom teh narodov in s sodelovanjem v krivem čaščenju prestopali svojo zakonsko zvezo z Bogom. Nič čudnega, da je Jehova proti temu duhovno prešuštnemu narodu sprožil pravdo! (Ozea 1:2; 2:2, 12, 13)

11. Kaj se je zgodilo s postavino zavezo, ko je Jehova dopustil, da so Izrael in Juda odpeljali v izgnanstvo?

¹¹ Kako je bila kaznovana ta figurativna žena, Izrael, ker je zapustila svojega soproga? Bog jo je ‚popeljal v puščavo‘, v Babilon, med narod, ki je premagal Asirijo, kamor so bili Izraelci pregnani leta 740 pr. n. št. (Ozea 2:14) Vendar Jehova takrat, ko je naredil konec desetrodovnemu kraljestvu, ni pretrgal zakonske zveze s prvotnim dvanajstrodovnim izraelskim narodom. Ko je namreč dopustil, da so Babilonci leta 607 pr. n. št. uničili Jeruzalem, prebivalce na Judovem pa odpeljali v ujetništvo, ni razveljavil mojzesovske postavine zaveze, s katero je dvanajst Izraelovih rodov z njim stopilo v figurativno zakonsko skupnost. To zvezo je pretrgal šele potem, ko so judovski voditelji zavrnili Jezusa Kristusa in ga leta 33 n. št. dali usmrtiti. (Kološanom 2:14)

Jehova opominja Izraelce

12., 13. Kaj je bistvo vrstic iz Ozea 2:6–8 in kako so te besede veljale za Izraelce?

¹² Bog je svojo figurativno ženo opominjal, naj »odpravi nečistovanje«, toda ona je hotela iti za svojimi ljubimci. (Ozea 2:2, 5) Jehova je zato rekel: »Glej, zagradim pot tvojo s trnjem in postavim zid zoper njo, da ne najde svojih stezá. In tekla bo za svojimi ljubovniki, a ne dohiti jih, ter jih bo iskala, pa jih ne najde; tedaj poreče: Pojdem in se povrnem k prvemu možu svojemu, ker se mi je bolje godilo takrat nego sedaj! A ona ni spoznala, da sem jaz ji dajal žito in vino in olje ter ji množil srebro in zlato, kar so vse trošili za Baala [oziroma »iz česar so naredili podobo Baala«, pdč. op. v NW].« (Ozea 2:6–8)

¹³ Čeprav je ta figurativna žena iskala pomoč pri narodih, ki so bili njeni ljubimci, ji nobeden od njih ni mogel pomagati. Bili so povsem nemočni, saj je bilo tako, kakor bi bila obdana z neprehodno goščavo. Leta 740 pr. n. št. je njeno glavno mesto, Samarija, po triletnem asirskem obleganju padlo in desetrodovno kraljestvo je izginilo za vselej. Samo nekaj izraelskih posameznikov je pozneje v ujetništvu spoznalo, kako dobro je bilo takrat, ko so njihovi praočetje služili Jehovu. Ta ostanek je zavrnil čaščenje Baala in si prizadeval za to, da bi ponovno prišel v zavezni odnos z Jehovom.

Kaj nam drama še pove

14. Zakaj je Ozea obnovil svoj zakon z Gomero?

¹⁴ Da bi še bolje razumeli povezavo med Ozejevimi družinskimi razmerami ter odnosom med Izraelci in Jehovom, razmislimo o naslednjih besedah: »GOSPOD mi je rekel: Pojdi zopet, ljubi ženo, ki jo ljubi njen prijatelj, ona pa prešeštvuje.« (Ozea 3:1) Ozea je  izpolnil to zapoved tako, da je Gomero odkupil od moškega, s katerim je živela. Zatem jo je odločno opomnil: »Veliko dni mi ostani samotna, ne nečistuj in se ne pečaj z nobenim možem.« (Ozea 3:2, 3) Gomera se je na discipliniranje odzvala in Ozea je obnovil zakonski odnos z njo. Kaj nam to pove o Božjem ravnanju s prebivalci Izraela in Jude?

15., 16. a) Kdaj bi se Bog lahko usmilil svojega naroda, ki ga je discipliniral? b) Kako so se izpolnile besede iz Ozea 2:18?

¹⁵ V obdobju, ko so bili izgnanci iz Izraela in Juda ujeti v Babilonu, jim je Bog po svojih prerokih ‚govoril na srce‘. Da bi se lahko usmilil svojega ljudstva, je to moralo pokazati, da se kesa, in se vrniti k svojemu soprogu, kakor se je Gomera vrnila k svojemu možu. Potem bi Jehova svoj ženi podoben narod, ki je sprejel discipliniranje, odpeljal iz babilonske ‚puščave‘ ter ga privedel nazaj na Judovo in v Jeruzalem. (Ozea 2:14, 15) To obljubo je izpolnil leta 537 pr. n. št.

¹⁶ Bog pa je izpolnil tudi naslednjo obljubo: »Tisti dan sklenem zanje zavezo z zvermi na polju in s pticami nebeškimi in z laznino po zemlji ter starem lok, meč in vojno orožje v deželi in storim, da bodo varno počivali.« (Ozea 2:18) Judovski ostanek, ki se je vrnil v domovino, je prebival varno, brez strahu pred živalmi. Ta prerokba pa se je izpolnila tudi leta 1919 n. št., ko je bil ostanek duhovnega Izraela osvobojen iz ‚Babilona Velikega‘, svetovnega krivoverstvenega imperija. Člani tega ostanka sedaj prebivajo varno in se skupaj s svojimi tovariši, ki upajo na večno življenje na zemlji, veselijo duhovnega raja. Ti pravi kristjani nimajo nikakršnih živalskih lastnosti. (Razodetje 14:8; Izaija 11:6–9; Galačanom 6:16)

Naj nam pouk seže v srce

17.–19. a) Kateri Božji lastnosti naj bi si prizadevali posnemati, kot nas k temu spodbuja Ozeja? b) Kako naj bi na nas vplivalo to, da je Jehova usmiljen in sočuten?

¹⁷ Bog je usmiljen in sočuten in takšni bi morali biti tudi mi. To se med drugim naučimo iz prvih poglavij Ozea. (Ozea 1:6, 7; 2:23) To, da se je bil Bog pripravljen usmiliti skesanih Izraelcev, je v skladu z naslednjim navdihnjenim pregovorom: »Kdor prikriva pregrehe svoje, ne bo imel sreče, kdor pa se jih obtoži in jih zapusti, doseže usmiljenje.« (Pregovori 28:13) Za skesane prestopnike so lahko tolažilne tudi naslednje psalmistove besede: »Daritve Božje so duh potrt, srca potrtega in pobitega, o Bog, ne zametaš.« (Psalm 51:17)

¹⁸ Ozejevo prerokovanje poudarja, kako zelo je Bog, ki ga častimo, sočuten in usmiljen. Četudi je kdo skrenil od njegovih pravičnih  poti, se lahko pokesa in spreobrne. Če to stori, ga Jehova z veseljem spet sprejme. Usmiljenje je izkazal tudi skesanim članom izraelskega naroda, s katerim je sklenil figurativno zakonsko zvezo. Čeprav ga niso ubogali in so ‚žalili Svetega Izraelovega, je bil usmiljen, spominjal se je namreč, da so meso‘. (Psalm 78:38–41) Njegovo usmiljenje naj bi nas spodbudilo, da bi vztrajno hodili z našim sočutnim Bogom Jehovom.

¹⁹ Čeprav so se v Izraelu bohotili grehi, kot so umor, kraja in prešuštvo, je Jehova tamkajšnjim prebivalcem kljub temu ‚govoril na srce‘. (Ozea 2:14; 4:2) Ko premišljujemo o tem, kako usmiljen in sočuten je Jehova, bi to moralo ganiti naše srce in nas navesti, da se nanj še bolj navežemo. Zato se vprašajmo: ‚Kako lahko pri svojem ravnanju z drugimi še bolj posnemam Jehovovo usmiljenje in sočutje? Ali sem tako pripravljen odpustiti sokristjanu, ki me je prizadel in prosi za odpuščanje, kakor je to voljan storiti Bog?‘ (Psalm 86:5, NW)

20. Povejte primer, ki kaže, da bi morali trdno zaupati v Božje obljube.

²⁰ Bog daje resnično upanje. Obljubil je na primer tole: »Dam ji [. . .] dolino Ahor, da ji bode vrata upanja.« (Ozea 2:15) Jehovova staroveška ženi podobna organizacija je imela zanesljivo upanje, da se bo nekoč spet vrnila v svojo domovino, kjer je ležala ‚dolina Ahor‘. Ta prerokba se je izpolnila leta 537 pr. n. št. Zato imamo tudi mi upravičen razlog, da se veselimo zanesljivega upanja, ki ga je Jehova dal nam.

21. Kakšno vlogo ima pri naši hoji z Bogom spoznanje?

²¹ Da bi še naprej hodili z Bogom, ga moramo vztrajno spoznavati in naučeno udejanjati v življenju. V Izraelu je zelo malo ljudi poznalo Jehova. (Ozea 4:1, 6) Pa vendar je bilo tudi nekaj posameznikov, ki so Božji pouk zelo cenili, v skladu z njim ravnali in bili zato zelo blagoslovljeni. Med njimi je bil tudi Ozea. Takšnih je bilo tudi 7000 ljudi v Elijevih dneh, ki niso pokleknili pred Baalom. (1. kraljev 19:18; Rimljanom 11:1–4) Če Božji pouk cenimo, nam bo to pomagalo, da bomo vztrajno hodili z Bogom. (Psalm 119:66; Izaija 30:20, 21, SSP)

22. Kako naj bi gledali na odpadništvo?

²² Jehova pričakuje, da bodo možje, ki med njegovim ljudstvom vodijo, zavračali odpadništvo. Toda v Ozeu 5:1, SSP, piše: »Poslušajte to, duhovniki, prisluhni, hiša Izraelova, hiša kraljeva, poslušaj, kajti proti vam je sodba: Postali ste past v Micpi, mreža, razpeta na Taboru.« Odpadniški voditelji so bili za Izraelce past in mreža, ker so jih navajali k malikovanju. Gora Tabor in kraj, ki se je imenoval Micpa, sta verjetno bili središči takšnega krivega čaščenja.

23. Kako vam je koristilo preučevanje prvih petih poglavij Ozejeve knjige?

²³ Iz Ozejevega prerokovanja smo do sedaj spoznali, da je Jehova usmiljen Bog, ki daje upanje, ter blagoslavlja tiste, ki ravnajo po njegovih navodilih in zavračajo odpadništvo. Zato iščimo Jehova in si prizadevajmo za njegovo naklonjenost, kakor so to v preteklosti storili skesani Izraelci. (Ozea 5:15) Če bomo tako ravnali, bomo želi dobro ter občutili edinstveno veselje in mir, ki ju imajo vsi, ki zvesto hodijo z Bogom. (Psalm 100:2; Filipljanom 4:6, 7)

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

• Kaj je simbolizirala Ozejeva zakonska zveza z Gomero?

• Zakaj je Jehova sprožil pravdo proti Izraelu?

• Kaj iz prvih petih poglavij Ozejeve knjige je na vas naredilo še poseben vtis?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 18]

Ali veste, koga predstavlja Ozejeva žena?

[Slika na strani 19]

Leta 740 pr. n. št. so Asirci premagali prebivalce Samarije

[Slika na strani 20]

Radostno ljudstvo se vrne v svojo domovino