Harmagedon – radosten začetek

BESEDA »harmagedon« izvira iz hebrejskega izraza »Har Meghiddóhn«, kar pomeni »gora Megido«. Najdemo jo v Razodetju 16:16, kjer piše: »Zbrali so jih na kraj, ki se v hebrejščini imenuje Harmagedon.« Koga so zbrali v harmagedonu, in zakaj? V samo dveh vrsticah prej, v Razodetju 16:14, beremo: ‚Kralji vse naseljene zemlje‘, se zberejo »k vojni velikega dne Boga Vsemogočnega«. Seveda se ob teh izjavah postavljajo še dodatna zanimiva vprašanja. Kje se ti ‚kralji‘ vojskujejo? Zaradi česa se bojujejo in s kom? Ali bodo, kot mnogi menijo, segli po orožju za množično uničevanje? Ali bo harmagedon kdo preživel? Naj nam na to odgovori Biblija.

Ali to, da se izraz harmagedon pravzaprav nanaša na »goro Megido«, pomeni, da bo potekal na določeni gori na Bližnjem vzhodu? Ne. Kot prvo, ta gora sploh ne obstaja. Ob starodavnem mestu Megido se nad okoliško ravnino dviga le kakih 20 metrov visok grič. Poleg tega se na tamkajšnjem področju nikakor ne morejo zbrati vsi ‚kralji zemlje in njihove vojske‘. (Razodetje 19:19) Vendar pa so se ravno na področju Megida bíle ene najbolj krutih in odločilnih bitk v zgodovini Bližnjega vzhoda. Tako ime harmagedon simbolizira odločilni spopad, ki ima enega samega gotovega zmagovalca. (Glej okvir »Megido – ustrezen simbol« na 5. strani.)

Harmagedon ne more biti le spopad med narodi na zemlji, saj v Razodetju 16:14 piše, da ‚kralji vse naseljene zemlje‘ sestavljajo združeno fronto v »vojni velikega dne Boga Vsemogočnega«. Jeremija je v svoji navdihnjeni prerokbi napovedal, da bodo ‚ubiti od GOSPODA‘ raztreseni »od enega konca zemlje do drugega«. (Jeremija 25:33) Torej harmagedon ni človeška vojna, ki bi potekala le na določenem kraju na Bližnjem vzhodu. To je Jehovova vojna in zajema ves svet.

Vendar bodite pozorni, da je harmagedon v Razodetju 16:16 označen kot »kraj«. V Bibliji lahko beseda »kraj« ali prostor pomeni stanje – v tem primeru gre za to, da bo ves svet združen proti Jehovu. (Razodetje 12:6, 14) V harmagedonu se bodo vsi narodi na zemlji združili proti ‚nebeškim vojskam‘, ki jim poveljuje »Kralj kraljev in Gospod gospodov«, namreč Jezus Kristus. (Razodetje 19:14, 16)

Kako pa je z izjavami, da bo harmagedon holokavst z orožjem za množično uničevanje ali pa trčenje zemlje z nebesnim telesom? Ali bi ljubeči Bog dovolil, da bi na tako strašen način končali ljudje in njihov dom, zemlja? Ne. Izrecno je povedal, da zemlje ni ustvaril »puste, ampak upodobil jo je v prebivanje«. (Izaija 45:18; Psalm 96:10) Jehova v harmagedonu ne bo z ognjem uničil našega planeta. Ne, ‚pokončal bo tiste, ki pokončujejo zemljo‘. (Razodetje 11:18)

Kdaj se bo harmagedon pričel?

Kdaj bo Harmagedon nastopil? To vprašanje že stoletja vedno znova podžiga neskončna ugibanja. Preiskovanje knjige Razodetje  skupaj z drugimi biblijskimi odlomki nam lahko pomaga ugotoviti, kaj Biblija pravi o tem, kdaj se bo začela ta odločilna bitka. V Razodetju 16:15 je harmagedon povezan s tem, da Jezus prihaja kakor tat. S to isto ponazoritvijo je tudi Jezus sam opisal, kdaj bo prišel sodit to stvarnost. (Matej 24:43, 44; 1. Tesaloničanom 5:2)

Izpolnitev biblijskih prerokb kaže, da vse od leta 1914 živimo v zadnjih dneh te stvarnosti. * V sklepnem delu teh zadnjih dni bo nastopilo obdobje, ki ga je Jezus poimenoval »velika stiska«. V Bibliji ne piše, kako dolgo bo to obdobje trajalo, toda nadloge, ki se bodo takrat pojavljale, bodo hujše, kot jih je svet občutil kdaj koli prej. Ta velika stiska bo dosegla svoj višek v harmagedonu. (Matej 24:21, 29)

Ker je harmagedon ‚vojna velikega dne Boga Vsemogočnega‘, ga ljudje ne morejo z ničimer preložiti. Jehova je izbral »določeni čas«, ko se bo ta vojna začela. »Se ne zakasni.« (Habakuk 2:3)

Bog pravice bíje pravično vojno

Zakaj pa bi Bog sploh bíl svetovno vojno? Harmagedon je tesno povezan z eno od  njegovih glavnih lastnosti – pravico. V Bibliji piše: »GOSPOD ljubi pravico.« (Psalm 37:28) Jehova je bil priča vsej krivici, ki so jo ljudje zagrešili skozi zgodovino. To je seveda izzvalo njegovo pravično jezo. Zato je svojega Sina zadolžil, da bíje pravično vojno, s katero bi odstranil to celotno pokvarjeno stvarnost.

Jehova je edini, ki je sposoben bíti res pravično in selektivno vojno, med katero bodo pravični posamezniki, kjer koli že živijo, obvarovani. (Matej 24:40, 41; Razodetje 7:9, 10, 13, 14) In samo on ima pravico, da uveljavlja svojo vrhovno oblast nad vso zemljo, saj jo je tudi ustvaril. (Razodetje 4:11)

Kakšne uničevalne sile pa bo Jehova uporabil proti svojim sovražnikom? Tega enostavno ne vemo. Kar pa vemo, je to, da ima na voljo sredstva, s katerimi lahko popolnoma uniči hudobne narode. (Job 38:22, 23; Zefanija 1:15–18) Vendar Božji častilci na zemlji v tej bitki ne bodo sodelovali. Videnje v 19. poglavju Razodetja nakazuje, da se bodo v tej vojni Jezusu Kristusu pridružile le nebeške vojske. Pri tem ne bo sodeloval niti en Jehovov služabnik na zemlji. (2. letopisov 20:15, 17)

Bog modrosti na veliko opozarja

Ali bo kdo preživel? Nikomur ni treba, da v harmagedonu izgubi življenje. Apostol Peter je rekel: »Jehova [. . .] ne želi, da bi bil kdo pokončan, ampak želi, da bi se vsi pokesali.« (2. Petrovo 3:9) Apostol Pavel pa je dejal, da Bog »hoče, da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:4)

Jehova je zato modro poskrbel, da se »dobra novica o kraljestvu« oznanjuje po vsej zemlji v več sto jezikih. Ljudem je povsod po svetu dana priložnost, da preživijo in se rešijo. (Matej 24:14; Psalm 37:34; Filipljanom 2:12) Tisti, ki se ugodno odzovejo na dobro novico, lahko harmagedon preživijo in v popolnosti večno živijo na rajski zemlji. (Ezekiel 18:23, 32; Zefanija 2:3; Rimljanom 10:13) Mar ne bi od Boga, ki je ljubezen, tega tudi pričakovali? (1. Janezovo 4:8)

Ali je mogoče, da bi se Bog ljubezni bojeval?

Toda mnogi se sprašujejo, zakaj bi Bog, ki je sama poosebitev ljubezni, usmrtil in uničil večino človeštva. Razmere lahko primerjamo s hišo, ki so jo napadli škodljivci. Ali se ne strinjate, da bi moral skrben gospodar zdravje in blagor svoje družine zaščititi tako, da škodljivce iztrebi?

Podobno tudi harmagedon mora nastopiti ravno zaradi tega, ker Jehova močno ljubi ljudi. Bog ima namen, da zemljo spremeni v raj in ljudem omogoči življenje v popolnosti in miru, kjer jih »nihče [. . .] ne bo strašil«. (Miha 4:3, 4; Razodetje 21:4) Kaj je torej treba storiti s tistimi, ki ogrožajo mir in varnost soljudi? Bog mora takšne »škodljivce« – nepopravljive hudobneže – zavoljo pravičnih ljudi odstraniti. (2. Tesaloničanom 1:8, 9; Razodetje 21:8)

Danes do večine sporov in prelivanja krvi pride zaradi tega, ker so človeške vlade nepopolne in si sebično prizadevajo za nacionalistične interese. (Propovednik 8:9) Medtem ko stremijo po večanju svojega vpliva, se niti malo ne menijo za Božje že ustanovljeno kraljestvo. Nikjer ni nakazano, da se bodo odrekli svoji suverenosti ter jo prepustili Bogu in Kristusu. (Psalm 2:1–9) Zato je treba takšne vlade odstraniti, da bi lahko pričelo vladati Jehovovo pravično kraljestvo, ki ga vodi Kristus. (Daniel 2:44) Harmagedon se mora bíti, da bi se enkrat za vselej rešilo vprašanje, kdo ima pravico vladati temu planetu in človeštvu.

 Jehova bo v harmagedonu dejavno posredoval v dobro človeštva. Glede na to, da so svetovne razmere vse slabše, bo samo Božja popolna vladavina povsem zadovoljila potrebe človeštva. Le Božje kraljestvo bo lahko vzpostavilo pravi mir in blaginjo. Kakšne bi bile svetovne razmere, če Bog nikoli ne bi ukrepal? Mar se ne bi človeštvo še kar naprej otepalo s sovraštvom, nasiljem in vojnami, tako kakor se že vsa stoletja, odkar vlada človek? Pravzaprav je bitka harmagedon nekaj najboljšega, kar se nam lahko zgodi! (Luka 18:7, 8; 2. Petrovo 3:13)

Vojna, ki bo končala vse vojne

Harmagedon bo naredil nekaj, kar ni še nikoli naredila nobena druga vojna – končal bo vse vojne. Le kdo ne hrepeni po dnevu, ko bodo vojne samo še stvar preteklosti? Toda ne glede na človeška prizadevanja se konec vojn kar naprej izmika. To, da človeku vedno znova spodleti, ko skuša preprečiti vojne, zgolj poudarja resničnost naslednjih Jeremijevih besed: »Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23) O tem, kaj bo dosegel Jehova, v Bibliji piše: »Vojske mirí tja do krajev zemlje, lok lomi in sulico krši, bojne vozove sežiga z ognjem.« (Psalm 46:8, 9)

Ko bodo narodi segli po smrtonosnem orožju, da bi uničili drug drugega, in do skrajnosti ogrozili okolje, bo Stvarnik zemlje ukrepal – in to v biblijskem harmagedonu! (Razodetje 11:18) S to vojno se bo tako doseglo tisto, kar so bogaboječi ljudje v preteklosti lahko samo upali. Dokazalo se bo, da ima Lastnik zemlje, Bog Jehova, vso pravico vladati vsem svojim stvarjenjem.

Harmagedona se torej ljudem, ki ljubijo pravičnost, ni treba bati. Pravzaprav je temelj za upanje. Bitka harmagedon bo z zemlje očistila vso pokvarjenost in hudobijo ter odprla pot pravični novi stvarnosti pod vlado Božjega mesijanskega kraljestva. (Izaija 11:4, 5) Harmagedon ne bo poguben konec sveta, temveč bo zaznamoval radosten začetek za pravične posameznike, ki bodo večno živeli na rajski zemlji. (Psalm 37:29)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 5]

MEGIDO – USTREZEN SIMBOL

Starodavno mesto Megido je ležalo na strateško pomembni točki, s katere je imelo pregled nad zahodnim delom rodovitne Jezreelske doline v severnem Izraelu. Nadzorovalo je mednarodno trgovino in vojaške poti, ki so se tam križale. Tako je Megido postal kraj odločilnih bitk. Profesor Graham Davies je v svoji knjigi Cities of the Biblical World—Megiddo napisal: »Mesto Megido [. . .] je bilo zlahka dostopno trgovcem in potnikom z vseh strani, toda obenem je lahko, če je bilo dovolj močno, ravno zaradi teh poti nadzorovalo dostop in tako narekovalo razvoj trgovine in vojne. Zato ni presenetljivo, da je bilo mesto [. . .] plen, za katerega so se pogosto bojevali in po zavzetju tudi krvavo branili.«

Dolga zgodovina Megida sega v drugo tisočletje pr. n. št., ko je prav tam egiptovski vladar Tutmozis III. porazil kanaanske vladarje. Zadnja bitka je potekala leta 1918, ko je britanski general Edmund Allenby prizadejal boleč poraz turški vojski. Pri Megidu je Bog pomagal sodniku Baraku, da je zadal hud udarec kanaanskemu kralju Jabinu. (Sodniki 4:12–24; 5:19, 20) V bližini Megida je sodnik Gideon porazil Madiance. (Sodniki 7:1–22) In na tistem področju sta bila ubita tudi kralja Ahazija in Josija. (2. kraljev 9:27; 23:29, 30)

Primerno je torej, da harmagedon povezujemo s tem področjem, saj je bilo prizorišče številnih odločilnih bitk. Harmagedon je ustrezen simbol Božje popolne zmage nad vsemi nasprotnimi silami.

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Slika na strani 7]

Po vsem svetu se ljudi opazarja in vsi imajo priložnost, da harmagedon preživijo

[Slika na strani 7]

Harmagedon bo zaznamoval radosten začetek