Dobro, obkroženo s hudim

ZDI SE, da se je v današnjem svetu le malokdo pripravljen razdajati. Toda so tudi takšni, ki želijo »stvari izboljšati«, ki želijo za druge narediti kaj dobrega. Vsako leto nešteto ljudi prispeva na milijarde evrov pomoči organizacijam, ki so po njihovem mnenju tega vredne. V Veliki Britaniji so na primer leta 2002 v dobrodelne namene zbrali rekordno vsoto denarja, in sicer 10 milijard evrov. Od leta 1999 je deset radodarnih človekoljubov podarilo ali pa obljubilo več kot 30 milijard evrov za pomoč ljudem v stiski.

Dobrodelne ustanove opravljajo različna koristna dela. Sem spada to, da socialno ogroženim družinam plačujejo stroške zdravljenja, poučujejo in vzgajajo otroke enostarševskih družin, financirajo imunizacijske programe v državah v razvoju, otrokom podarijo njihovo prvo knjigo, kmetovalce v revnih državah oskrbijo z živino za rejo ter žrtvam naravnih nesreč priskrbijo humanitarno pomoč.

Ta dejstva kažejo, da so ljudje sposobni drugim delati dobro. Na žalost pa obstajajo tudi ljudje, ki počenjajo nepopisne grozote.

Hudo na pohodu

Po drugi svetovni vojni so poročali o skoraj 50 genocidih in množičnih pobijanjih iz političnih razlogov. »Zaradi tega,« piše v časopisu American Political Science Review, »je umrlo od 12 do 22 milijonov civilistov, kar je več od vseh, ki so od leta 1945 padli med državljanskimi in mednarodnimi vojnami.«

Proti koncu 20. stoletja je bilo v Kambodži iz političnih razlogov umorjenih kar 2,2 milijona ljudi. Etnično sovraštvo v Ruandi je terjalo življenje več kot 800.000 moških, žensk in otrok. V Bosni pa je bilo zaradi vere in politike več kot 200.000 smrtnih žrtev.

Generalni sekretar Združenih narodov je leta 2004 z naslednjimi besedami navedel nedavne zločine: »V Iraku lahko vidimo civiliste, ki jih hladnokrvno pokoljejo, medtem ko humanitarne delavce, novinarje in druge ugrabijo in usmrtijo na najbolj okruten način. Hkrati lahko vidimo, kako iraške zapornike sramotno zlorabljajo. V Darfurju lahko vidimo, kako množično izseljujejo cele družine, uničujejo  njihove domove in obenem s premišljeno taktiko posiljujejo ženske. V severni Ugandi lahko vidimo, kako pohabljajo otroke in jih silijo, da sodelujejo pri nepopisnih grozotah. V Beslanu lahko vidimo otroke, ki so jih zajeli kot talce in nato brutalno pobili.«

Celo v tako imenovanih razvitih deželah je videti, da so na pohodu zločini iz sovraštva. V časopisu Independent News je leta 2004 denimo pisalo, da se je v Veliki Britaniji »v preteklem desetletju število žrtev rasističnih napadov ali zlorab enajstkrat povečalo«.

Zakaj ljudje, ki so sposobni storiti toliko dobrega, zagrešijo takšna hudodelstva? Ali bomo sploh kdaj osvobojeni hudega? V naslednjem članku boste ugotovili, da Biblija na ti begajoči vprašanji ponuja zadovoljive odgovore.