Kako bo dobro premagalo hudo

Kralj David je bil dober človek. Močno je ljubil Boga, se vneto zavzemal za pravico in ljubeče skrbel za stiskane. Pa vendar je ta isti dobri kralj prešuštvoval z ženo svojega zaupanja vrednega moža. Ko je David izvedel, da je ta žena, Batseba, z njim zanosila, je navsezadnje zadeve uredil tako, da je bil njen mož ob življenje. Nato se je z Batsebo poročil in s tem skušal svoje zločine zakriti. (2. Samuelova 11:1–27)

JASNO je, da so ljudje sposobni storiti veliko dobrega. Zakaj so potem odgovorni tudi za toliko hudodelstev? Biblija navaja kar nekaj temeljnih vzrokov. Poleg tega odkriva, kako bo Bog enkrat za vselej po Kristusu Jezusu odstranil hudo.

Nagnjenje k slabemu

Sam kralj David je razkril enega od vzrokov za hudobna dejanja. Potem ko so bili njegovi zločini razkriti, je sprejel vso odgovornost za svoje početje. Zatem je skesano napisal: »Glej, v krivici sem se rodil in v grehu me je spočela mati moja.« (Psalm 51:5) Bog ni nikoli nameraval, da bi mati spočela otroka, ki bi grešil. Toda ko sta se Eva in nato še Adam Bogu uprla, nista mogla več spočeti brezgrešnega otroka. (Rimljanom 5:12) Z naraščanjem nepopolne človeške družine je postalo očitno, da so ljudje nagnjeni k slabemu, saj v Bibliji piše, da je »misel srca človekovega [. . .] huda od mladosti njegove«. (1. Mojzesova 8:21)

Človek, ki ne brzda tega nagnjenja k slabemu, lahko zabrede v ‚nečistovanje, [. . .] sovraštvo, spore, ljubosumnost, izbruhe jeze,  prepire, razprtije, ločine, zavist‘ in druga razdiralna početja, ki so v Bibliji opisana kot »dela mesa«. (Galačanom 5:19–21) Kralj David se je denimo vdal meseni slabosti in nečistoval, kar je privedlo do nasilja. (2. Samuelova 12:1–12) Svojemu nemoralnemu nagnjenju bi se lahko uprl, vendar je raje dovolil, da je v njem rastlo poželenje po Batsebi. S tem je ravnal po vzorcu, ki ga je kasneje opisal učenec Jakob: »Vsak [je] preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi. Ko potem ta postane rodovitna, rodi greh, greh pa, ko je izvršen, rodi smrt.« (Jakob 1:14, 15)

Množična pobijanja, posilstva in ropanja, ki smo jih omenili v prejšnjem članku, so skrajni primeri tega, kaj se zgodi, ko ljudje dovolijo, da jim napačne želje narekujejo ravnanje.

Hudodelstva, ki izhajajo iz nevednosti

Drugi vzrok, zakaj ljudje delajo hudo, se kaže v tem, kar je doživel apostol Pavel. Ob smrti je bil znan kot blag in ljubeč človek. Nesebično se je razdajal za svoje krščanske brate in sestre. (1. Tesaloničanom 2:7–9) Toda prej, ko je bil znan še kot Savel, je tej isti skupini »grozil in si želel njihove smrti«. (Apostolska dela 9:1, 2) Zakaj je Pavel odobraval in sodeloval pri takšnih hudodelstvih zoper zgodnje kristjane? »Ker sem bil v nevednosti,« je rekel. (1. Timoteju 1:13) Da, Pavel je bil nekoč ‚goreč za Boga, toda ne po točnem spoznanju‘. (Rimljanom 10:2)

Podobno kot Pavel mnogi iskreni ljudje počnejo hudodelstva zato, ker ne poznajo dovolj natančno Božje volje. Jezus je denimo svoje sledilce svaril: »Prihaja celo ura, ko bo vsak, ki vas bo ubil, menil, da je opravil sveto službo Bogu.« (Janez 16:2) Resničnost teh Jezusovih besed doživljajo današnji Jehovovi pričevalci. V veliko deželah jih ljudje, ki trdijo, da služijo Bogu, preganjajo in celo morijo. Očitno je, da takšna zgrešena gorečnost pravemu Bogu ne ugaja. (1. Tesaloničanom 1:6)

Izvor vsega hudega

Jezus je razkril glavni vzrok vsega hudega. Verskim voditeljem, ki so ga nameravali umoriti, je rekel: »Vi ste od svojega očeta Hudiča in želite izpolnjevati želje svojega očeta. Ta je bil že od začetka ubijalec.« (Janez 8:44) Satan je bil tisti, ki je iz sebičnosti nagovoril Adama in Evo, da sta se Bogu uprla. Zaradi tega upora je v človeško družino vstopil greh in z njim tudi smrt.

Satan je svoja morilska nagnjena nadalje pokazal tudi s tem, kako je ravnal z Jobom. Ko mu je Jehova dovolil, da preizkusi Jobovo značajnost, mu ni bilo dovolj samo to, da je Jobu odvzel imetje. Povzročil je tudi smrt njegovih desetih otrok. (Job 1:9–19) V zadnjih nekaj desetletjih ljudje počenjajo vse več hudodelstev, in to ne samo zaradi svoje nepopolnosti, temveč tudi zato, ker se  Satan vse bolj vmešava v človeške zadeve. Biblija odkriva, da je bil Hudič »vržen na zemljo, z njim pa so bili vrženi tudi njegovi angeli«. Ista prerokba točno napoveduje, da bo to, da je Satan omejen na področje zemlje, prineslo »gorje«. Satan sicer ljudi ne more prisiliti k hudodelstvom, vendar je glavni, ki »zapeljuje vso naseljeno zemljo«. (Razodetje 12:9, 12)

Kako bo odstranjeno nagnjenje k slabemu

Da bi bilo hudo za vedno odstranjeno iz človeške družbe, se mora človeštvo znebiti prirojenega nagnjenja k slabemu, si pridobiti točno spoznanje in se rešiti Satanovega vpliva. Kako pa je iz človekovega srca mogoče odstraniti prirojeno nagnjenje h grehu?

Tega ne more storiti noben človeški kirurg niti kakšno zdravilo, ki bi ga izdelali ljudje. Vendar pa je Bog Jehova priskrbel odrešitev izpod greha in nepopolnosti za vse tiste, ki to želijo. Apostol Janez je napisal, da nas »kri Jezusa [. . .] očiščuje vsega greha«. (1. Janezovo 1:7) Ko je popoln človek Jezus prostovoljno daroval svoje življenje, je »naše grehe na svojem lastnem telesu nesel na kol, zato da bi mi opravili z grehi in živeli za pravičnost«. (1. Petrovo 2:24) Jezusova žrtvena smrt bo odstranila posledice Adamovega hudega dejanja. Pavel pravi, da je Kristus Jezus postal ‚ustrezna odkupnina za vse‘. (1. Timoteju 2:6) Da, Jezusova smrt je vsemu človeštvu omogočila, da si pridobi popolnost, ki jo je Adam izgubil.

Morda boste vprašali: ‚Če je Jezusova smrt pred kakimi 2000 leti omogočila, da si človeštvo pridobi popolnost, zakaj potem hudobija in smrt danes še vedno obstajata?‘ Odgovor na to vprašanje nam lahko pomaga odstraniti drugi vzrok za hudo, to je nepoznavanje Božjega namena.

Dobrota se krepi s točnim spoznanjem

Iskrenemu posamezniku lahko točno spoznavanje tega, kaj Jehova in Jezus sedaj počneta, da bi odstranila hudo, pomaga, da ne bi nevede opravičeval hudodelstev ali, kar bi bilo še slabše, da se ne bi bojeval »proti samemu Bogu«. (Apostolska dela 5:38, 39) Bog Jehova je pripravljen spregledati pretekle prestopke, ki jih je človek storil iz nevednosti. Apostol Pavel je v Atenah rekel: »Bog [se] do zdaj ni menil za čase takšne nevednosti, toda zdaj človeštvu naroča, naj se povsod vsi pokesajo. Določil je namreč dan, v katerem se je namenil pravično soditi vsemu obljudenemu svetu po možu, ki ga je za to postavil, in je vsem ljudem to tudi zajamčil s tem, da ga je obudil od mrtvih.« (Apostolska dela 17:30, 31)

Pavel je iz prve roke vedel, da je Jezus vstal od mrtvih, saj je sam obujeni Jezus govoril z njim in ga ustavil pri preganjanju zgodnjih kristjanov. (Apostolska dela 9:3–7) Ko je Pavel točno spoznal Božje namene, se je spremenil in v resnici postal dober človek, ker je živel po Kristusovem zgledu. (1. Korinčanom 11:1; Kološanom 3:9, 10) Poleg tega je goreče oznanjeval ‚dobro novico o kraljestvu‘. (Matej 24:14) Jezus Kristus je v skoraj 2000 letih, odkar je umrl in bil obujen, izmed ljudi izbral tiste, ki bodo, podobno kot Pavel, z njim vladali v njegovem Kraljestvu. (Razodetje 5:9, 10)

Jehovove priče vse od začetka preteklega stoletja do danes goreče izpolnjujejo Jezusovo nalogo: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Matej 28:19, 20) Tistim, ki se odzovejo na to sporočilo, se obeta večno življenje na zemlji pod Kristusovo  nebeško vlado. Jezus je rekel: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Pomagati komu, da si pridobi to spoznanje, je nekaj najboljšega, kar lahko človek stori za drugega.

Ljudje, ki sprejmejo kraljestveno dobro novico, izkazujejo lastnosti, kot so »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, blagost, samoobvladanje«, in to navzlic hudemu, ki jih obkroža. (Galačanom 5:22, 23) Ker posnemajo Jezusa, ‚nikomur ne vračajo hudega s hudim‘. (Rimljanom 12:17) Vsak zase se trudi, da ‚premaguje hudo z dobrim‘. (Rimljanom 12:21; Matej 5:44)

Končna zmaga nad hudim

Ljudje sami ne bodo mogli nikoli premagati glavnega vira hudega, to je Satana Hudiča. Toda Jehova bo Jezusu kmalu zapovedal, naj Satanu stre glavo. (1. Mojzesova 3:15; Rimljanom 16:20) Kristusu Jezusu bo tudi ukazal, naj »zdrobi in uniči« vse politične sisteme. Mnogi izmed njih so v zgodovini storili veliko hudega. (Daniel 2:44; Propovednik 8:9) Med tem prihodnjim sodnim dnevom bodo vsi tisti, ki »niso poslušni dobri novici o našem Gospodu Jezusu [. . .] obsojeni na večno uničenje«. (2. Tesaloničanom 1:8, 9; Zefanija 1:14–18)

Ko bodo Satan in tisti, ki ga podpirajo, enkrat odstranjeni, bo Jezus iz nebes pomagal preživelcem, da bodo zemljo spremenili v prvotno stanje. Poleg tega bo Kristus obudil vse ljudi, ki so vredni, da dobijo možnost življenja na obnovljeni zemlji. (Luka 23:32, 39–43; Janez 5:26–29) Tako bo odpravil nekatere posledice hudega, ki jih je utrpelo človeštvo.

Jehova ljudi ne bo silil, naj poslušajo dobro novico o Kristusu. Vseeno pa jim daje možnost, da si pridobivajo spoznanje, ki vodi v življenje. Nadvse pomembno je, da že danes sprejmete to možnost! (Zefanija 2:2, 3) Tako se boste naučili, kako se spoprijemati s hudim, ki vam morda sedaj otežuje življenje. Poleg tega boste videli, kako bo Kristus dokončno premagal hudo. (Razodetje 19:11–16; 20:1–3, 10; 21:3, 4)

[Slika na strani 5]

Savel je opravičeval hudodelstva, ker ni imel točnega spoznanja

[Slika na strani 7]

Najboljše, kar lahko človek stori za drugega, je to, da mu pomaga pridobiti si točno spoznanje o Bogu