Kako trdno zaupate v Boga?

»Zato iščite najprej kraljestvo.« (MATEJ 6:33)

1., 2. Kaj je glede zaposlitve naredil neki mlad moški in zakaj?

MLAD moški je želel biti v občini koristnejši. Toda težava je bila v tem, da mu je svetno delo onemogočalo, da bi redno obiskoval shode. Kako je to težavo rešil? Svoje življenje je poenostavil, v službi dal odpoved in našel zaposlitev, ki ga ni ovirala pri krščanskih dejavnostih. Kljub temu da danes zasluži precej manj, kakor je prej, skrbi za svojo družino, obenem pa lahko veliko več dela za občino.

² Ali razumete, zakaj je ta mladi moški to storil? Ali bi bili vi pripravljeni storiti kaj takega, če bi bili v podobnih okoliščinah? Pohvalno je, da so mnogi kristjani ravnali podobno in s tem pokazali, da verjamejo tej Jezusovi obljubi: »Zato iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.« (Matej 6:33) Ti kristjani ne iščejo varnosti v tem Bogu odtujenem svetu, temveč pri Jehovu. (Pregovori 3:23, 26, SSP)

3. Zakaj se morda nekateri sprašujejo, ali je nasvet, naj imamo na prvem mestu Božje kraljestvo, danes uporaben?

³ Ker živimo v težavnih časih, se morda kdo vprašuje, ali se je ta mladi moški res modro odločil. Danes del človeštva živi v izjemni bedi, drugi pa imajo življenjski standard, ki mu v zgodovini ni primere. Večina ljudi v revnih deželah bi z obema rokama zgrabila vsako priložnost, da bi si življenje vsaj malce olajšali. Po drugi strani pa so mnogi v bogatejših deželah pod pritiskom, da bi kljub negotovim gospodarskim razmeram, spremenljivemu trgu delovnih mest in vse bolj zahtevnim delodajalcem ohranili svoj življenjski standard. Nekateri, ki jih skrbi, kako se bodo preživljali, se sprašujejo: ‚Ali je nasvet, naj najprej iščemo Kraljestvo, danes še vedno uporaben?‘ Da bi lažje odgovorili na to vprašanje, upoštevajmo, komu je Jezus namenil prej omenjene besede.

»Ne bodite več v skrbeh«

4., 5. S katero ponazoritvijo je Jezus pokazal, da je Božje ljudstvo razumno, ker ni preveč zaskrbljeno zaradi vsakodnevnih reči?

⁴ Jezus je v Galileji govoril veliki množici ljudi, ki so prišli iz mnogih krajev. (Matej 4:25) Le malokdo med njimi, če sploh kdo, je bil premožen. Najverjetneje je bila večina revna. Toda Jezus jih je spodbujal, naj ne dajo prednosti pridobivanju gmotnega bogastva, temveč naj si kopičijo nekaj mnogo dragocenejšega – duhovni zaklad. (Matej 6:19–21, 24) Rekel je: »Ne bodite več v skrbeh za svoje duše, namreč kaj boste jedli ali kaj boste pili, ali za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ne pomeni duša več kakor hrana in telo več kakor obleka?« (Matej 6:25)

⁵ Te Jezusove besede so se morda mnogim njegovim poslušalcem zdele neuporabne. Vedeli so, da morajo trdo delati, če želijo, da njihove družine ne bi trpele pomanjkanja. Toda Jezus jih je spomnil na ptice. Živijo iz dneva v dan, vendar Jehova skrbi zanje. Opozoril jih je tudi na to, kako dobro Jehova skrbi za travniške rože, ki s svojo lepoto presegajo sijaj, ki ga je imel Salomon na vrhuncu svoje slave. Če Jehova skrbi za ptice in rože, ali ne bo veliko bolj skrbel za nas? (Matej 6:26–30) Po Jezusovih besedah sta naše življenje (duša) in telo daleč pomembnejši od hrane, ki jo kupujemo, da vzdržujemo  življenje, in obleke, s katero pokrijemo telo. Če vse svoje moči porabimo samo za hrano in obleko, nič pomembnega pa nam ne ostane za služenje Jehovu, smo zgrešili sam smisel življenja. (Propovednik 12:13)

Uravnovešeno gledišče

6. a) Katero odgovornost imajo kristjani? b) V koga kristjani popolnoma zaupajo?

⁶ Seveda Jezus svojih poslušalcev ni spodbujal k temu, naj nehajo delati in samo čakajo, da bo Bog nekako poskrbel za njihove družine. Tudi ptice morajo iskati hrano zase in za svoje mladiče. Če so torej kristjani želeli jesti, so morali delati. Morali so skrbeti za družinske odgovornosti. Tisti kristjani, ki so bili služabniki ali sužnji, so morali marljivo delati za svoje gospodarje. (2. Tesaloničanom 3:10–12; 1. Timoteju 5:8; 1. Petrovo 2:18) Apostol Pavel se je vzdrževal tako, da je pogosto delal kot izdelovalec šotorov. (Apostolska dela 18:1–4; 1. Tesaloničanom 2:9) Kljub temu pa ti kristjani varnosti niso iskali v svetnem delu. Ne, zaupali so v Jehova. Zato so občutili notranji mir, ki ga drugi ljudje niso poznali. Psalmist je dejal: »Kateri upajo [zaupajo, SSP] v GOSPODA, so podobni gori Sionski, ki se ne gane, vekomaj trdna ostane.« (Psalm 125:1)

7. Kakšno gledišče ima morda človek, ki ne zaupa trdno v Jehova?

⁷ Kdor ne zaupa trdno v Jehova, se s tem morda ne bo strinjal. Večina ljudi meni, da je varnost predvsem povezana z gmotnim bogastvom. Zato starši spodbujajo svoje otroke, da večino svoje mladosti porabijo za izobraževanje na visokih šolah, saj upajo, da se bodo tako usposobili za dobro plačana delovna mesta. Na žalost so nekatere krščanske družine spoznale, da je lahko cena takšne naložbe zelo visoka, ko so njihovi otroci izgubili jasen duhovni pogled in si pričeli prizadevati za pridobitniške cilje.

8. V čem so kristjani uravnovešeni?

⁸ Modri kristjani se torej zavedajo, da Jezusov nasvet velja danes prav tako, kakor je veljal v prvem stoletju, in skušajo biti uravnovešeni. Čeprav morajo biti zaradi odgovornosti, ki jih imajo po Svetem pismu, na svetnem delovnem mestu veliko časa, nikoli ne dovolijo, da bi zaradi tega, ker morajo služiti denar,  spregledali to, kar je pomembnejše: duhovne reči. (Propovednik 7:12)

»Ne bodite nikoli v skrbeh«

9. Kaj je Jezus zagotovil tistim, ki povsem zaupajo v Jehova?

⁹ Jezus je v svojem govoru na gori poslušalce spodbudil: »Ne bodite nikoli v skrbeh in ne sprašujte ‚Kaj bomo jedli?‘ ali ‚Kaj bomo pili?‘ ali ‚Kaj bomo oblekli?‘. Za vsem tem se namreč vneto ženejo narodi. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete.« (Matej 6:31, 32) Kako zelo spodbudne so te besede! Če povsem zaupamo v Jehova, nas bo vedno pripravljen podpirati. Obenem pa nas Jezusove besede lahko tudi streznijo. Opozarjajo nas, da razmišljamo kakor »narodi« – ljudje, ki niso pravi kristjani – če si »vneto« prizadevamo za gmotne reči.

10. Kako je Jezus odkril, kaj je bilo mladeniču, ki ga je zaprosil za nasvet, najbolj pri srcu?

¹⁰ Nekoč je zelo premožen mlad moški vprašal Jezusa, kaj naj stori, da bi dosegel večno življenje. Jezus ga je spomnil na določila Postave, ki je bila takrat še v veljavi. Mladenič je Jezusu zagotovil: »Vse to že izpolnjujem. Kaj mi še manjka?« Morda se je Jezusov odgovor mnogim zdel neuporaben. Rekel mu je namreč: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj svoje imetje in daj revnim, pa boš imel zaklad v nebesih. Potem pridi in hodi za menoj.« (Matej 19:16–21) Mladenič je žalosten odšel, saj si ni mogel zamisliti, da bi izgubil svoje bogastvo. Naj je Jehova še tako ljubil, mu je bilo imetje vendarle bolj pri srcu.

11., 12. a) Kaj streznjujočega je Jezus povedal glede bogastva? b) Kako lahko imetje nekoga ovira pri služenju Jehovu?

¹¹ Po tem dogodku je Jezus rekel nekaj presenetljivega: »Resnično vam povem, da bo bogataš težko prišel v nebeško kraljestvo. [. . .] Lažje kamela pride skozi šivankino uho, kakor pa bogataš v Božje kraljestvo.« (Matej 19:23, 24) Ali je Jezus hotel reči, da Kraljestva ne bo mogel podedovati nihče, ki je bogat? Ne, saj je nadaljeval: »Pri Bogu pa je mogoče vse.« (Matej 19:25, 26) Zato je že takrat z Jehovovo pomočjo nekaj bogatašev postalo maziljenih kristjanov. (1. Timoteju 6:17) Toda Jezus je za svoje presenetljive besede kljub temu imel dober razlog. Bile so svarilo.

¹² Če se človek naveže na svoje imetje, kakor se je to zgodilo omenjenemu bogatemu mladeniču, ga to lahko prične ovirati pri tem, da bi služil Jehovu iz vsega srca. To velja tako za tistega, ki je že bogat, kot tudi tistega, ki je ‚odločen obogateti‘. (1. Timoteju 6:9, 10) Človek, ki preveč zaupa v gmotne reči, se lahko manj ‚zaveda svojih duhovnih potreb‘. (Matej 5:3) Zato morda ne čuti več tolikšne potrebe po Jehovovi podpori. (5. Mojzesova 6:10–12) Morda tudi začne pričakovati, da bodo v občini z njim ravnali drugače kakor z drugimi. (Jakob 2:1–4) Poleg tega lahko prične večino svojega časa posvečati uživanju svojega bogastva, ne pa služenju Jehovu.

Kako lahko ohranimo pravo gledišče

13. Kakšno napačno gledišče so imeli Laodikejci?

¹³ V prvem stoletju je takšen napačen pogled na imetje imela občina v Laodikeji. Jezus je tamkajšnjim kristjanom dejal: »Praviš ‚Premožen sem, obogatel sem in ničesar ne potrebujem‘, ne veš pa, da si ubog in pomilovanja vreden in reven in slep in nag.« Laodikejci niso padli v takšno bedno duhovno stanje zaradi svojega bogastva, temveč ker so bolj zaupali v bogastvo kakor v Jehova. Zato so bili duhovno mlačni in Jezus je bil na tem, da jih ‚izpljune iz svojih ust‘. (Razodetje 3:14–17)

14. Zakaj so si hebrejski kristjani zaslužili Pavlovo pohvalo?

¹⁴ Nasprotno pa je Pavel hebrejske kristjane pohvalil za njihovo stališče, ki so ga pokazali med preganjanjem. Rekel je: »Sočustvovali  ste s tistimi v ječi in ste z veseljem prenašali to, da vam plenijo imetje, ker veste, da imate boljšo in trajno posest.« (Hebrejcem 10:34) Čeprav so ti kristjani izgubili svoje imetje, jih to ni potrlo. Ostali so radostni, ker so ohranili to, kar jim je bilo najdragocenejše, »boljšo in trajno posest«. Kakor trgovec iz Jezusove prilike, ki je za en dragocen biser žrtvoval vse, kar je imel, so bili odločeni, da ne bodo izpustili iz rok svojega kraljestvenega upanja, pa naj bi jih to še tako drago stalo. (Matej 13:45, 46) Kako izredno stališče!

15. Kako je neka kristjanka v Liberiji dala delo v prid Kraljestva na prvo mesto?

¹⁵ Takšno izredno stališče imajo danes mnogi. V Liberiji so denimo mladi kristjanki ponudili šolanje na univerzi. V tej državi na splošno gledajo na takšno ponudbo kot na vstopnico za zagotovljeno prihodnost. Toda ta kristjanka je bila pionirka (polnočasna oznanjevalka) in je prejela povabilo, da bi služila kot začasna posebna pionirka. Odločila se je, da bo najprej iskala Kraljestvo, zato je ostala v polnočasni službi. Odšla je na svojo dodelitev in v treh mesecih pričela 21 biblijskih poukov. Ta mlada sestra in tisoči njej podobnih najprej iščejo Kraljestvo, četudi se zato odpovejo mogočim gmotnim koristim. Kako lahko v tem pridobitniškem svetu ohranjajo takšno stališče? Tako da razvijajo mnoge odlične lastnosti. Preglejmo jih nekaj.

16., 17. a) Zakaj je pomembna skromnost, če želimo zaupati v Jehova? b) Zakaj bi morali zaupati v Božje obljube?

¹⁶ Skromnost: V Bibliji piše: »Upaj [Zaupaj, SSP] v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje. Ne štej sam sebe za modrega.« (Pregovori 3:5–7) Določeno ravnanje se včasih s svetnega gledišča lahko zdi koristno. (Jeremija 17:9) Toda iskren kristjan išče vodstvo pri Jehovu. (Psalm 48:15, Ekumenska izdaja [48:14, AC]) »Na vseh potih svojih« – v občinskih zadevah, pri izobraževanju ali svetnem delu, sprostitvi ali pri čemer koli drugem – skromno išče nasvete pri Jehovu. (Psalm 73:24, SSP)

¹⁷ Zaupanje v Jehovove obljube: Pavel je rekel: »Kdor se mu [Bogu] bliža, mora verovati, da obstaja in da nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo.« (Hebrejcem 11:6) Če dvomimo,  da bo Jehova izpolnil svoje obljube, je verjetno logično, da bomo želeli ‚svet porabljati do konca‘. (1. Korinčanom 7:31) Toda če je naša vera močna, bomo odločeni najprej iskati Kraljestvo. Kako si lahko močno vero pridobimo? Tako da se zbližamo z Jehovom z nenehnimi molitvami, ki prihajajo iz srca, in z rednim osebnim preučevanjem. (Psalm 1:1–3; Filipljanom 4:6, 7; Jakob 4:8) Kakor kralj David lahko molimo: »Upam [zaupam, NW] v tebe, GOSPOD, govorim: Bog moj si ti. O kako obila je dobrota tvoja.« (Psalm 31:14, 19)

18., 19. a) Kako se z marljivostjo krepi naše zaupanje v Jehova? b) Zakaj naj bi se bil kristjan pripravljen žrtvovati?

¹⁸ Marljivost v Jehovovi službi: Pavel je zaupanje v Jehovove obljube povezal z marljivostjo, ko je napisal: »Želimo pa, da bi vsak od vas pokazal enako marljivost in tako ohranil svoje upanje povsem gotovo vse do konca.« (Hebrejcem 6:11) Če smo pridni v Jehovovi službi, nas bo On podpiral. Vselej, ko nas podpre, se ojača naše zaupanje vanj in postanemo »stanovitni, nepremakljivi«. (1. Korinčanom 15:58) Naša vera se okrepi in upanje utrdi. (Efežanom 3:16–19)

¹⁹ Pripravljenost, da se žrtvujemo: Pavel se je za to, da je lahko šel za Jezusom, odpovedal obetavni karieri. Resda mu z gmotnega vidika gledano ni bilo vedno lahko, vendar se je očitno prav odločil. (1. Korinčanom 4:11–13) Jehova ne obljublja razkošnega življenja in včasih njegovi služabniki prenašajo nadloge. Toda če smo pripravljeni svoje življenje poenostaviti in se čemu odpovedati, dokazujemo, kako trdno smo odločeni služiti Jehovu. (1. Timoteju 6:6–8)

20. Zakaj je za človeka, ki ima delo za Kraljestvo na prvem mestu, nujna potrpežljivost?

²⁰ Potrpežljivost: Učenec Jakob je sokristjane spodbujal: »Zato, bratje, potrpite do Gospodove navzočnosti.« (Jakob 5:7) V tem mrzličnem svetu ni lahko biti potrpežljiv. Želimo, da se vse hitro zgodi. Toda Pavel nas spodbuja, naj posnemamo tiste, ki »so zaradi vere in potrpežljivosti podedovali obljube«. (Hebrejcem 6:12) Bodimo pripravljeni čakati na Jehova. Večno življenje v raju na zemlji je gotovo nekaj, na kar je vredno počakati!

21. a) Kaj kažemo, kadar dajemo delo za Kraljestvo na prvo mesto v življenju? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

²¹ Da, Jezusov nasvet, naj najprej iščemo Kraljestvo, je uporaben. Kadar to delamo, kažemo, da zares zaupamo v Jehova, poleg tega pa je takšen način življenja edini, ki kristjanu zagotavlja varnost. Toda Jezus nam je tudi svetoval, naj ‚najprej iščemo Božjo pravičnost‘. V naslednjem članku bomo pregledali, zakaj je ta spodbuda danes še posebej nujna.

Ali lahko pojasnite?

• H kakšnemu uravnovešenemu gledišču o gmotnih rečeh nas je Jezus spodbujal?

• Kaj se naučimo iz Jezusove ponazoritve o kameli in šivankinem ušesu?

• Katere krščanske lastnosti nam pomagajo, da najprej iščemo Božje kraljestvo?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 21]

Mnogi, ki so poslušali Jezusa, so bili revni

[Slika na strani 23]

Bogat mladenič je bolj ljubil svoje imetje kakor Boga

[Slika na strani 23]

Trgovec iz Jezusove prilike je za en dragocen biser žrtvoval vse, kar je imel

[Slika na strani 24]

Če smo marljivi v Jehovovi službi, nas bo Jehova podpiral