Jehovova beseda je živa

Poudarki Nehemijeve knjige

OD DOGODKOV, ki so opisani na koncu biblijske knjige Ezra, je minilo dvanajst let. Približuje se čas za to, da »izide povelje, da naj se obnovi in pozida Jeruzalem«. S tem dogodkom se začne 70 letnih tednov, ki vodijo do Mesija. (Daniel 9:24–27) Nehemijeva knjiga opisuje zgodovino Božjega ljudstva, med drugim tudi obnovo Jeruzalemskega obzidja. Zajema odločilno obdobje, ki traja dobrih 12 let, od leta 456 pr. n. št. pa do nekaj čez leto 443 pr. n. št.

Knjiga, ki je prišla izpod peresa deželnega oblastnika Nehemija, je vznemirljiva pripoved o tem, kako je pravo čaščenje poveličano, kadar človek odločno ukrepa in se hkrati povsem zanaša na Boga Jehova. Iz pripovedi je jasno razvidno, kako Jehova vodi zadeve, da bi izpolnil svojo voljo. To je tudi zgodba o odločnem in pogumnem voditelju. Vsi današnji pravi častilci se lahko iz tega, kar sporoča Nehemijeva knjiga, naučijo marsikaj dragocenega, saj je »Božja beseda [. . .] živa in ima močan vpliv«. (Hebrejcem 4:12)

»OBZIDJE JE BILO DOKONČANO«

(Nehemija 1:1–6:19)

Nehemija je na gradu Susan in na odgovornem položaju služi kralju Artakserksu Dolgorokemu. Ko mu povedo, da je njegov narod »v veliki stiski in v zasramovanju; in zidovje Jeruzalema [. . .] razvaljeno in vrata njegova sežgana z ognjem«, je močno pretresen. Goreče moli k Bogu za vodstvo. (Nehemija 1:3, 4) Kralj čez čas opazi, da je Nehemija žalosten, in mu omogoči, da odide v Jeruzalem.

Nehemija po prihodu v Jeruzalem pod okriljem noči pregleda obzidje in Judom zatem odkrije svoj načrt, da bi ga obnovili. Gradnja se prične, z njo pa tudi nasprotovanje. Kljub temu je »obzidje« pod Nehemijevim pogumnim vodstvom »dokončano«. (Nehemija 6:15)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:1; 2:1 – Ali je ‚dvajseto leto‘, omenjeno v teh dveh vrsticah, šteto od iste izhodiščne točke? To število se res nanaša na 20. leto Artakserksovega kraljevanja, vendar pa se v teh vrsticah razlikujeta načina štetja. Glede na zgodovinske dokaze je Artakserks zasedel prestol leta 475 pr. n. št. Ker pa so babilonski pisarji imeli navado, da so vladarska leta perzijskih kraljev šteli od nisana (marec/april) do nisana, se je prvo leto Artakserksovega vladanja začelo nisana 474 pr. n. št. Potemtakem se je 20. leto vladanja, omenjeno v Nehemijevi knjigi 2:1, začelo nisana 455 pr. n. št. Mesec kislev (november/december), omenjen v Nehemijevi knjigi 1:1, je bil torej kislev prejšnjega leta – 456 pr. n. št. Nehemija tudi ta mesec uvršča v 20. leto Artakserksovega kraljevanja. Morda je v tem primeru leta štel od datuma, ko je monarh dejansko zasedel prestol. Ali pa se je Nehemija pri štetju morebiti ravnal po tem, kar danes  Judje imenujejo posvetno leto, ki se začenja z mesecem tišrijem (september/oktober). Kakor koli že, povelje, naj se obnovi Jeruzalem, je izšlo leta 455 pr. n. št.

4:17, 18 – Kako je lahko človek obnavljal obzidje samo z eno roko? Za tiste, ki so nosili tovor, to ni bil nikakršen problem. Ko so si tovor enkrat oprtali na glavo ali ramena, so ga z eno roko brez težav ohranjali v ravnotežju, medtem ko so ‚z drugo držali orožje‘. Zidarji, ki so morali delo opravljati z obema rokama, pa so imeli med gradnjo »meč pripasan k ledju«. Tako so bili pripravljeni na boj, če bi jih sovražnik napadel.

5:7 – V katerem smislu je Nehemija »okaral plemenitnike in načelnike«? Ti možje so od drugih Judov zahtevali obresti, s čimer so kršili mojzesovsko postavo. (3. Mojzesova 25:36; 5. Mojzesova 23:19) Še več, obresti, ki so jih zaračunavali, so bile visoke. Če so ‚stotino‘ zahtevali vsak mesec, potem je bila enakovredna 12-odstotni letni obrestni meri. (Nehemija 5:11) Kruto je bilo, da so ljudstvu, ki se je že tako ali tako šibilo pod težo davkov in trpelo pomanjkanje hrane, naložili takšno breme. Nehemija je te bogate može okaral v tem smislu, da jih je na podlagi Božje postave pograjal in oštel ter tako razkril njihovo napačno ravnanje.

6:5 – Zakaj je Sanbalat Nehemiju poslal ‚odprti list‘ oziroma odprto pismo, če pa so zaupna pisma ponavadi dajali v zapečateno torbo? Sanbalat je lažne obtožbe, ki jih je napisal v odprtem pismu, morda nameraval javno razkriti. Mogoče je upal, da bo Nehemija to tako razjezilo, da bo zapustil gradbišče in se prišel branit. Ali pa je menil, da bo vsebina pisma med Judi sprožila tolikšen preplah, da bodo gradnjo povsem opustili. Nehemija se ni prestrašil in je mirno nadaljeval delo, ki mu ga je zaupal Bog.

Pouk za nas:

1:4; 2:4; 4:4, 5. Kadar se znajdemo v težavnih okoliščinah ali pa sprejemamo pomembne odločitve, bi morali ‚vztrajati v molitvi‘ in ravnati v skladu s teokratičnim vodstvom. (Rimljanom 12:12)

1:11–2:8; 4:4, 5, 15, 16; 6:16. Jehova odgovarja na iskrene molitve svojih služabnikov. (Psalm 86:6, 7)

1:4; 4:19, 20; 6:3, 15. Nehemija je bil sicer rahločuten, vendar je bil mož dejanj, ki se je odločno zavzemal za pravico. V tem nam je dober zgled.

1:11–2:3. Radost, ki jo je čutil Nehemija, ni izvirala iz njegovega uglednega položaja, ki ga je imel kot točaj, ampak predvsem iz tega, da je pospeševal pravo čaščenje. Ali ne bi moralo biti Jehovovo čaščenje in vse, kar k njemu prispeva, naša glavna skrb in največji vir radosti?

2:4–8: Jehova je Artakserksa navedel na to, da je Nehemiju dovolil oditi in znova pozidati Jeruzalemsko obzidje. V Pregovorih 21:1 piše: »Kakor potoki vodá je srce kraljevo v roki GOSPODOVI: kamorkoli hoče, ga nagne.«

 3:5, 27. Na fizično delo v prid pravega čaščenja ne bi smeli gledati zviška, kakor so to počeli »imenitniki« iz Tekoe. Raje posnemajmo preproste Tekojčane, ki so se radovoljno razdajali.

3:10, 23, 28–30. Medtem ko se imajo nekateri možnost preseliti v kraj, kjer je treba še mnogim oznaniti kraljestveno novico, pa številni izmed nas pravo čaščenje podpiramo v domačem kraju. To lahko počnemo predvsem tako, da oznanjujemo Kraljestvo, pa tudi, da sodelujemo pri gradnji kraljestvenih dvoran in nudimo pomoč ob naravnih nesrečah.

4:14. Tudi mi lahko ob nasprotovanju premagamo strah, če imamo v mislih »velikega in groznega« oziroma strah zbujajočega Boga.

5:14–19. Deželni poglavar Nehemija je krščanskim nadzornikom dober zgled ponižnosti, nesebičnosti in obzirnosti. Čeprav je goreče uveljavljal Božjo postavo, pa ni gospodoval nad drugimi zaradi sebičnih koristi, temveč se je zanimal za revne in zatirane. Glede radodarnosti je izreden zgled vsem Božjim služabnikom.

»SPOMINJAJ SE ME, O BOG MOJ, MENI V DOBRO!«

(Nehemija 7:1–13:31)

Takoj ko je Jeruzalemsko obzidje obnovljeno, Nehemija vzida mestna vrata in poskrbi za zaščito mesta. Prebivalce začne popisovati po rodovih. Ko se vsi ljudje zberejo »na široki ulici pred Vodnimi vrati«, prične duhovnik Ezra brati knjigo Mojzesovega zakona, nato pa jim ga Nehemija in leviti pojasnijo. (Nehemija 8:1) Ko izvedo več o prazniku šotorov, ga začnejo z veseljem praznovati.

Zatem se še enkrat zberejo in takrat »seme Izraelovo« prizna grehe celotnega naroda, leviti povedo, kako je Bog ravnal z Izraelom v preteklosti, ljudstvo pa priseže, da bo ‚živelo po Božjem zakonu‘. (Nehemija 9:1, 2; 10:29) V Jeruzalemu je še vedno premalo prebivalcev, zato z žrebom izberejo vsakega desetega človeka, ki je prebival izven tega mesta, da se priseli. Ljudstvo nato slovesno posveti obzidje. Med njimi zavlada takšno razpoloženje, da se ‚jeruzalemsko veselje sliši daleč‘. (Nehemija 12:43) Nehemija se po dvanajstih letih bivanja v Jeruzalemu vrne k svojim dolžnostim, ki jih ima na dvoru kralja Artakserksa. Med Jude se kmalu prikrade nečistost. Ko se Nehemija spet vrne v Jeruzalem, začne ukrepati, da bi zadeve spravil v red. Zase ponižno prosi: »Spominjaj se me, o Bog moj, meni v dobro!« (Nehemija 13:31)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

7:6–67 – Zakaj se Nehemijev popis preostanka, ki se je v Jeruzalem vrnil z Zerubabelom, od Ezrovega razlikuje v številu članov vsake družine? (Ezra 2:1–65) Razlog za te razlike je lahko v tem, da sta Ezra in Nehemija gradivo za popis jemala iz različnih virov. Na primer, število tistih, ki so bili na seznamu, da se bodo vrnili, morda ni bilo enako številu ljudi, ki so se dejansko vrnili. Ta dva popisa sta se lahko razlikovala tudi zato, ker nekateri Judje na začetku niso mogli ugotoviti svojega  rodovnika, a jim je kasneje to vendarle uspelo. Toda oba seznama sta si enaka v tem, da je bilo tistih, ki so se vrnili prvi, 42.360, v to število pa niso bili všteti sužnji in pevci.

10:34 – Zakaj je bilo ljudstvu naročeno, naj daruje les? Izraelcem v mojzesovski postavi ni bilo zapovedano, naj darujejo les. To so morali storiti samo zaradi tega, ker so ga potrebovali. Za to, da so lahko sežigali žrtve na oltarju, so morali imeti veliko lesa. Očitno je primanjkovalo Netinimcev, ki so služili kot neizraelski tempeljski sužnji. Da bi torej zagotovo imeli vedno dovolj lesa, so metali žreb.

13:6 – Za koliko časa je Nehemija odšel iz Jeruzalema? V Bibliji piše samo to, da je Nehemija »čez nekoliko dni« kralja prosil za dopust, da bi se lahko vrnil v Jeruzalem. Zato je nemogoče ugotoviti, kako dolgo je bil odsoten. Toda ko je spet prišel v Jeruzalem, je odkril, da ljudstvo ni podpiralo duhovnikov in se ni menilo za šabatni zakon. Mnogi so se poročili s tujkami, njihovi potomci pa še judovskega jezika niso znali govoriti. Glede na to, da so se razmere tako poslabšale, je bil Nehemija najbrž odsoten dolgo časa.

13:25, 28. – Kako je Nehemija, poleg tega, da je ‚karal‘ odpadle Jude, še ukrepal, da bi zadeve spravil v red? Nehemija jih je »klel«, tako da jim je navedel obsodbe iz Božje postave. ‚Nekatere izmed njih je tepel‘, mogoče tako da je proti njim sodno ukrepal. V znak svoje moralne ogorčenosti jim je »ruval lase«. Poleg tega je odgnal od sebe človeka, ki je bil vnuk velikega duhovnika Eliasiba in se je poročil s hčerjo Sanbalata Horončana.

Pouk za nas:

8:8. Kot učitelji Božje Besede ‚razložimo pomen‘ tako, da besede ustrezno izgovarjamo in poudarjamo, da pravilno pojasnimo pomen svetopisemskih stavkov in jasno pokažemo, kako bi jih v življenju lahko udejanjali.

8:10. »Radost GOSPODOVA« izvira iz tega, da se posameznik zaveda svojih duhovnih potreb in jih zadovoljuje ter da upošteva teokratično vodstvo. Zares je življenjsko pomembno, da marljivo preučujemo Biblijo, redno obiskujemo krščanske shode ter goreče sodelujemo pri oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev!

11:2. Posameznik, ki je zapustil svojo dedno posest in se preselil v Jeruzalem, si je nakopal stroške in določene nevšečnosti. Tisti, ki so se za ta korak prostovoljno odločili, so pokazali, da so požrtvovalni. Tudi mi smo lahko požrtvovalni, s tem da izkoristimo ponujene priložnosti in prostovoljno služimo v prid drugim na zborovanjih in ob drugih dogodkih.

12:31, 38, 40–42. Petje je odlična priložnost za to, da hvalimo Jehova in mu izrazimo svojo hvaležnost. Na krščanskih shodih bi morali peti iz vsega srca.

13:4–31. Paziti moramo, da se ne bi v naše življenje vrinili pridobitništvo, podkupljivost in odpadništvo ter nam škodili.

13:22. Nehemija se je dobro zavedal, da je za svoja dejanja odgovoren Bogu. Tudi mi se moramo zavedati svoje odgovornosti, ki jo imamo do Jehova.

Nujno je imeti Jehovov blagoslov!

»Ako GOSPOD ne zida hiše,« je pel psalmist, »zaman se trudijo, ki jo zidajo.« (Psalm 127:1) Nehemijeva knjiga zares čudovito ponazarja reničnost teh besed!

Pouk je jasen. Če želimo uspeti, pa najsibo v čemer koli, moramo imeti Jehovov blagoslov. Ali res lahko pričakujemo, da nas bo Jehova blagoslovil, če pravega čaščenja ne dajemo na prvo mesto v svojem življenju? Tako kakor Nehemiju, naj bo Jehovovo čaščenje in vse, kar k njemu prispeva, naša glavna skrb.

[Slika na strani 8]

»Kakor potoki vodá je srce kraljevo v roki GOSPODOVI.«

[Slika na strani 9]

Nehemija, rahločuten človek in mož dejanj, prihaja v Jeruzalem

[Sliki na straneh 10, 11]

Ali znate ‚razložiti pomen‘ Božje Besede?