»Pričevanje vsem narodom«
»Pričevanje vsem narodom«
»Boste mi priče [. . .] do skrajnega konca zemlje.« (APOSTOLSKA DELA 1:8)
1. Kdaj in kje so učenci prvič slišali prerokbo, ki je zapisana v Matejevem evangeliju 24:14?
JEZUSOVE besede, zapisane v Matejevem evangeliju 24:14, so tako znane, da jih mnogi znamo na pamet. Ta prerokba je zares izjemna! Samo predstavljajte si, kaj so si morali misliti učenci, ko so jo prvič slišali! Pisalo se je leto 33 n. št. Učenci so bili z Jezusom že kaka tri leta in sedaj so prišli z njim v Jeruzalem. Videli so čudeže, ki jih je delal, in slišali njegove nauke. Čeprav so se veselili dragocenih resnic, ki jih je Jezus učil, pa so se dobro zavedali, da niso vsi čutili tako, kakor oni. Jezus je imel močne in vplivne sovražnike.
2. Katere nevarnosti in izzivi so v prihodnosti čakali Jezusove učence?
2 Štirje učenci so sedeli z Jezusom na Oljski gori in ga pozorno poslušali, ko je govoril o nevarnostih in izzivih, ki so jih čakali v prihodnosti. Nekoč predtem jim je rekel, da bo umorjen. (Matej 16:21) Sedaj pa je jasno povedal, da bodo tudi sami doživeli kruto nasprotovanje. »Izročali [vas bodo] stiski in vas pobijali,« je dejal. »Zaradi mojega imena vas bodo sovražili vsi narodi.« To pa še ni bilo vse. Mnoge bodo zavedli lažni preroki. Drugi se bodo spotaknili, drug drugega izdajali in sovražili. Spet drugi, pravzaprav ‚večina‘, bodo dovolili, da se jim bo ljubezen do Boga in njegove Besede ohladila. (Matej 24:9–12)
3. Zakaj so Jezusove besede, zapisane v Matejevem evangeliju 24:14, resnično osupljive?
3 Po vseh teh slabih napovedih pa je Jezus rekel nekaj, čemur so se njegovi učenci verjetno čudili. Dejal je: »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec.« (Matej 24:14) Da, delo, ki ga je Jezus pričel v Izraelu – ‚pričanje za resnico‘ – naj bi se nadaljevalo in se razširilo po vsem svetu. (Janez 18:37) Resnično osupljiva prerokba! Že to, da naj bi se to delo razširilo med ‚vse narode‘, je samo po sebi pomenilo izziv; toda to, da se bo kaj takega zgodilo kljub temu, da jih »bodo sovražili vsi narodi«, bo pravi čudež! Z izpolnjevanjem te velikanske naloge ne bosta poveličani le Jehovova vrhovnost in moč, temveč tudi njegova ljubezen, usmiljenje in potrpežljivost. Poleg tega bodo Jehovovi služabniki tako dobili priložnost pokazati svojo vero in vdanost.
4. Kdo je dobil nalogo oznanjevati in kaj tolažilnega je rekel Jezus?
4 Jezus ni svojim učencem prav nič prikrival, da je pred njimi velikansko delo. Pred odhodom v nebesa se jim je prikazal in rekel: »Dobili [boste] moč, ko bo na vas prišel sveti duh, in boste mi priče v Jeruzalemu pa tudi po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnega konca zemlje.« (Apostolska dela 1:8) Seveda naj bi se jim kmalu pridružili tudi drugi. Vseeno pa jih je bilo takrat še zelo malo. Kako jih je morala tolažiti misel, da jih bo pri izpolnjevanju te od Boga dobljene naloge krepil Božji mogočni sveti duh!
5. Česa Jezusovi učenci niso vedeli glede oznanjevanja?
5 Učenci so vedeli, da morajo oznanjevati dobro novico in ‚pridobivati učence med ljudmi iz vseh narodov‘. (Matej 28:19, 20) Vendar niso vedeli, kako temeljito jim bo uspelo to nalogo opraviti, niti niso vedeli, kdaj bo prišel konec. Enako je z nami. O teh stvareh odloča samo Jehova. (Matej 24:36) Jehova bo pokončal to hudobno stvarnost, ko bo dobra novica oznanjena toliko, da bo on zadovoljen. Šele takrat bodo kristjani vedeli, da se je oznanjevanje opravilo tako temeljito, kot se je namenil Jehova. Prvi Jezusovi učenci si verjetno niso niti zamišljali, v kako velikem obsegu se bo pričevalo v tem času konca.
Pričevanje v prvem stoletju
6. Kaj se je zgodilo ob binkoštih leta 33 n. št. in kmalu zatem?
6 V prvem stoletju je imelo oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje učencev osupljive rezultate. Ob binkoštih leta 33 n. št. se je v gornji sobi v Jeruzalemu zbralo kakih 120 učencev. Nanje je bil izlit Božji sveti duh. Apostol Peter je imel navdušujoč govor, v katerem je pojasnil pomen tega čudeža, in kakih 3000 ljudi je postalo vernih in se krstilo. To pa je bil šele pričetek. Jehova je kljub naprezanju verskih voditeljev, da bi ustavili oznanjevanje dobre novice, učencem »vsak dan pridruževal tiste, ki so se reševali«. Kmalu je »število mož [. . .] naraslo na kakih pet tisoč«. Zatem »se jim je pridruževala množica ljudi, ki so verovali v Gospoda, moški in ženske«. (Apostolska dela 2:1–4, 8, 14, 41, 47; 4:4; 5:14)
7. Zakaj je bila spreobrnitev Kornelija pomemben mejnik?
7 Leto 36 n. št. je zaznamoval še en pomemben mejnik – spreobrnil in krstil se je Nejud Kornelij. Ko je Jehova k temu bogaboječemu možu poslal apostola Petra, je pokazal, da Jezusova zapoved o ‚pridobivanju učencev med ljudmi iz vseh narodov‘ ni omejena le na Jude, ki so živeli v različnih deželah. (Apostolska dela 10:44, 45) Kako so se odzvali tisti, ki so v občini vodili? Ko so apostoli in starešine v Judeji spoznali, da je treba dobro novico oznaniti tudi ljudem drugih narodnosti, Nejudom, so slavili Boga. (Apostolska dela 11:1, 18) Medtem pa je oznanjevalsko delo med Judi še naprej rojevalo sadove. Po nekaj letih, verjetno okoli leta 58 n. št., je bilo poleg nejudovskih vernikov tudi več ‚tisoč verujočih‘ Judov. (Apostolska dela 21:20)
8. Kako dobra novica vpliva na posameznike?
8 Naj je bilo povečanje števila prvih kristjanov še tako osupljivo, pa ne bi nikoli smeli pozabiti posameznikov, ki so za temi številkami. Biblijsko sporočilo, ki so ga slišali, je nanje močno vplivalo. (Hebrejcem 4:12) Tistim, ki so ga sprejeli, se je življenje zelo spremenilo. Postalo je moralno čisto, oblačiti so si začeli novo osebnost in se spravili z Bogom. (Efežanom 4:22, 23) Enako je danes. Poleg tega imajo vsi tisti, ki sprejmejo dobro novico, čudovito upanje na večno življenje. (Janez 3:16)
Božji sodelavci
9. Katere prednosti in obenem odgovornosti so se zavedali zgodnji kristjani?
9 Zgodnji kristjani zaslug za vse to niso pripisovali sebi. Zavedali so se, da oznanjevalsko delo podpira ‚moč svetega duha‘. (Rimljanom 15:13, 19) Duhovno rast je dal Jehova. Obenem pa so se ti kristjani tudi zavedali, da imajo prednost in odgovornost biti »Božji sodelavci«. (1. Korinčanom 3:6–9) Zato so poslušali Jezusovo spodbudo in si pri delu, ki jim je bilo izročeno, na vso moč prizadevali. (Luka 13:24)
10. Kako so si nekateri zgodnji kristjani prizadevali oznanjevati narodom?
10 Pavel, ki je bil »apostol narodom«, je prepotoval na tisoče kilometrov po kopnem in morju ter po rimskih provincah v Aziji in Grčiji ustanovil mnogo občin. (Rimljanom 11:13) Odpotoval je tudi v Rim in verjetno celo v Španijo. Medtem je apostol Peter, ki mu je bila zaupana naloga, da oznani ‚dobro novico za obrezane‘, odpotoval v drugo smer in služil v Babilonu, pomembnem judovskem središču takratnega časa. (Galačanom 2:7–9; 1. Petrovo 5:13) Med mnogimi drugimi, ki so se zelo trudili v Gospodovem delu, sta bili tudi Trifajna in Trifoza. Poročilo omenja tudi Persido, ki je »veliko naredila v Gospodu«. (Rimljanom 16:12)
11. Kako je Jehova blagoslovil prizadevanje učencev?
11 Jehova je trud teh in drugih gorečih delavcev bogato blagoslovil. Manj kot 30 let po Jezusovi napovedi, da se bo oznanjevalo vsem narodom, je Pavel napisal, da je ‚dobra novica oznanjena vsemu stvarjenju pod nebom‘. (Kološanom 1:23) Ali je potem prišel konec? V nekem smislu je. Leta 70 n. št. so rimske vojske uničile Jeruzalem s templjem vred in tako se je končala takratna judovska stvarnost. Toda Jehova je odločil, da se bo pred koncem Satanove svetovne stvarnosti pričevalo v mnogo večjem obsegu.
Pričevanje danes
12. Kako so zgodnji Preučevalci Biblije razumeli zapoved glede oznanjevanja?
12 V drugi polovici 19. stoletja je bilo po dolgem obdobju, v katerem je prevladovalo religiozno odpadništvo, obnovljeno pravo čaščenje. Preučevalci Biblije, kakor so se takrat imenovali Jehovove priče, so dobro poznali zapoved o pridobivanju učencev po vsej zemlji. (Matej 28:19, 20) Leta 1914 je dobro novico dejavno oznanjevalo približno 5100 ljudi v kakih 68 deželah. Toda ti zgodnji Preučevalci Biblije niso povsem doumeli pomena Matejevega evangelija 24:14. Ob koncu 19. stoletja so Biblijo, ki vsebuje dobro novico oziroma evangelij, v mnoge jezike prevajale in tiskale biblijske družbe. Te so jo tudi razdeljevale po vsem svetu. Zato so Preučevalci Biblije nekaj desetletij menili, da so narodi že dobili pričevanje.
13., 14. Katero jasnejše razumevanje Božje volje in namena je bilo pojasnjeno v Stražnem stolpu iz leta 1928?
13 Jehova je svojemu ljudstvu postopoma razodeval svojo voljo in namen. (Pregovori 4:18) V Stražnem stolpu, 1. december 1928, je pisalo: »Ali lahko rečemo, da se je napovedano oznanjevanje evangelija o kraljestvu izpolnilo s tem, da je Biblija prišla med toliko ljudi? Nikakor! Čeprav Biblijo razdeljujejo v tolikšnem obsegu, mora Božja majhna skupina prič na zemlji tiskati literaturo, ki pojasnjuje Božji [namen], in tiste, ki so dobili Biblijo, obiskati na njihovem domu. Sicer ljudje sploh ne bodo vedeli, da je mesijanska vlada sedaj že vzpostavljena.«
14 V isti izdaji Stražnega stolpa je še pisalo: »Leta 1920 [. . .] so Preučevalci Biblije točno doumeli Gospodovo prerokbo, zapisano v Matejevem evangeliju 24:14. Takrat so spoznali, da ‚ta evangelij‘, ki naj bi se oznanjeval po vsem svetu v pričevanje Nejudom oziroma vsem narodom, ni evangelij o kraljestvu, ki naj bi šele prišlo, temveč je to predvsem evangelij o tem, da je mesijanski kralj že zavladal nad zemljo.«
15. Kako se je oznanjevalsko delo pričelo širiti po 1920-ih letih?
15 Ta »majhna skupina prič« iz 1920-ih let pa ni ostala majhna. V naslednjih desetletjih so prepoznali ‚veliko množico‘ ‚drugih ovc‘, ki se je pričela zbirati. (Razodetje 7:9; Janez 10:16) Danes je v 235 deželah sveta 6,613.829 oznanjevalcev dobre novice. Biblijske prerokbe se zares čudovito izpolnjujejo! »Ta dobra novica o kraljestvu« se še nikoli ni oznanjevala v tolikšnem obsegu. Nikoli doslej ni bilo na zemlji toliko zvestih Jehovovih služabnikov.
16. Kakšno delo so opravili Priče v preteklem službenem letu? (Glej tabelo na straneh 27–30.)
16 Ta združena, velika množica Prič je bila v službenem letu 2005 zelo zaposlena. Skupaj so za oznanjevanje dobre novice po 235 deželah porabili več kot milijardo ur. Naredili so na milijone ponovnih obiskov in vodili več sto tisoč biblijskih poukov. To delo so opravili Jehovove priče, ki svoj čas in sredstva prostovoljno namenjajo temu, da drugim oznanjujejo Božjo Besedo. (Matej 10:8) Jehova pa svojim služabnikom s svojim mogočnim svetim duhom še naprej daje moč, da lahko izpolnjujejo njegovo voljo. (Zaharija 4:6)
Marljivo pričujemo
17. Kako se Jehovovo ljudstvo odziva na Jezusove besede o oznanjevanju dobre novice?
17 Čeprav je od Jezusove napovedi glede oznanjevanja dobre novice minilo že skoraj 2000 let, ni Božje ljudstvo za to delo nič manj goreče. Vemo, da z vztrajnim delanjem dobrega odsevamo ljubezen, usmiljenje in potrpežljivost, ki so Jehovove lastnosti. Podobno kot On ne želimo, da bi bil kdo pokončan, temveč da bi se ljudje pokesali in spravili z Jehovom. (2. Korinčanom 5:18–20; 2. Petrovo 3:9) Jehovove priče, polni Božjega duha, še naprej goreče oznanjajo dobro novico do vseh koncev zemlje. (Rimljanom 12:11) Zato ljudje vsepovsod sprejemajo resnico in se podrejajo Jehovovemu ljubečemu vodstvu. Poglejmo si dva primera.
18., 19. Ali lahko poveste kakšno doživetje o ljudeh, ki so sprejeli dobro novico?
18 Charles je bil kmetovalec v zahodni Keniji. Leta 1998 je prodal več kot 8000 kilogramov tobaka, zato je prejel priznanje za najuspešnejšega pridelovalca tobaka. Približno takrat je začel tudi preučevati Biblijo. Kmalu je spoznal, da tisti, ki sodeluje pri proizvajanju tobačnih izdelkov, krši Jezusovo zapoved, naj ljubi bližnjega. (Matej 22:39) Ko je prišel do sklepa, da ‚najuspešnejši pridelovalec tobaka‘ v resnici pomeni ‚najuspešnejši morilec‘, je rastline tobaka popršil s strupom. Napredoval je do posvetitve in krsta, sedaj pa je redni pionir in strežni služabnik.
19 Nobenega dvoma ni, da Jehova s svetovnim oznanjevanjem potresa narode, zato iz njih prihajajo dragocenosti – ljudje. (Hagaj 2:7) Pedro, ki živi na Portugalskem, je pri 13 letih šel v semenišče. Želel je postati misijonar in poučevati o Bibliji. Toda semenišče je kmalu zapustil, ker so pri pouku Bibliji posvečali zelo malo pozornosti. Šest let zatem je na univerzi v Lizboni študiral psihologijo. Stanoval je pri teti, ki je Jehovova priča, in ta ga je spodbujala, naj prične preučevati Biblijo. Takrat ni bil prepričan, ali Bog zares obstaja, poleg tega pa se tudi ni mogel odločiti, ali naj preučuje Biblijo ali ne. Nato je s profesorjem psihologije spregovoril o neodločnosti. Profesor mu je dejal, da eno od načel psihologije pravi, da se neodločni ljudje nagibajo k samouničevalnemu vedenju. Takrat se je Pedro odločil za preučevanje Biblije. Nedavno se je krstil in sedaj tudi sam vodi biblijske pouke.
20. Zakaj smo lahko veseli, ker pričujemo narodom v tolikšnem obsegu?
20 Še vedno ne vemo, v kolikšnem obsegu se bo pričevalo narodom, niti dneva ne ure, ko bo prišel konec. Vemo le to, da ta čas ni več daleč. Veselimo se, da je tako obširno oznanjevanje dobre novice samo eden od mnogih znakov, da bo Božje kraljestvo kmalu nadomestilo človeške vlade. (Daniel 2:44) Z vsakim letom dobijo še milijoni priložnost, da sprejmejo dobro novico, in to je v slavo našemu Bogu Jehovu. Bodimo torej odločeni, da bomo ostali zvesti ter da bomo skupaj z brati in sestrami po svetu marljivo pričevali vsem narodom. Tako bomo rešili sebe in tiste, ki nas poslušajo. (1. Timoteju 4:16)
Ali se spomnite?
• Zakaj je prerokba iz Matejevega evangelija 24:14 tako izjemna?
• Kako so se trudili oznanjevati zgodnji kristjani in kakšni so bili rezultati?
• Kako so Preučevalci Biblije doumeli, da morajo pričevati vsem narodom?
• Kaj je pri pregledovanju dejavnosti Jehovovih prič v preteklem službenem letu naredilo vtis na vas?
[Preučevalna vprašanja]
[Tabela na straneh 27–30]
SVETOVNO POROČILO JEHOVOVIH PRIČ ZA SLUŽBENO LETO 2005
(Lega besedila – glej publikacijo)
[Zemljevid/slike na strani 25]
Pavel je pri oznanjevanju dobre novice prepotoval na tisoče kilometrov po kopnem in morju
[Slika na strani 24]
Jehova je Petru naročil, naj oznanjuje Korneliju in njegovi družini