»Našli smo Mesija«

»NAŠLI smo Mesija.« »Našli smo tistega, o katerem so pisali Mojzes (v Postavi) in Preroki.« Ti presenetljivi izjavi sta izrekla predana Juda iz prvega stoletja. Dolgo pričakovani Mesija je navsezadnje prišel. O tem sta bila prepričana! (Janez 1:35–45)

Njuna prepričanost je še toliko pomenljivejša, če upoštevamo zgodovinsko in versko ozadje takratnega časa. Številni so z velikim pompom in obljubami skušali postati osvoboditelji, toda ko jim ni uspelo Judov rešiti izpod rimskega jarma, je slednjim upanje kaj hitro ugasnilo. (Apostolska dela 5:34–37)

Ta Juda – Andrej in Filip – pa o tem, da sta našla pravega Mesija, nista nikoli podvomila. Pravzaprav se jima je prepričanje v naslednjih letih še bolj utrdilo, ko sta na lastne oči videla, kako je ta človek z mogočnimi deli izpolnil, kar je bilo napovedano za Mesija.

Zakaj sta mu onadva, poleg številnih drugih, verjela in bila prepričana, da ni lažni mesija oziroma slepar, ki bi ljudi pustil na cedilu? Na podlagi katerih dokazov je bil on zagotovo pravi Mesija?

Glede na zgodovinsko pripoved sta Andrej in Filip obljubljenega in dolgo pričakovanega  Mesija prepoznala v Jezusu iz Nazareta, nekdanjem tesarju. (Janez 1:45) Luka, dosleden zgodovinar tistih dni, izjavlja, da se je Mesija pojavil »v petnajstem letu vlade cesarja Tiberija«. (Luka 3:1–3) Petnajsto leto Tiberijevega vladanja se je pričelo septembra 28 n. št. in končalo septembra 29 n. št. Luka nadalje pove, da so Judje tedaj živeli »v pričakovanju« Mesijevega prihoda. (Luka 3:15) Zakaj so ga pričakovali ravno takrat? Pa si poglejmo.

Dokazi, da je pravi Mesija

Glede na to, da je Mesijeva vloga tako pomembna, bi bilo razumno pričakovati, da bi Stvarnik, Jehova, priskrbel jasne oporne točke, ki bi budnim in zvestim ljudem pomagale prepoznati obljubljenega Mesija. Zakaj pa? Zato da pozorni posamezniki ne bi nasedli sleparjem, kakor se je to zgodilo že mnogim.

Kadar kakšna vlada sprejme veleposlanika tuje države, od njega pričakuje, da bo svojo identiteto podkrepil s potrebnimi dokazili. Podobno je tudi Jehova že dolgo vnaprej dal zapisati zahteve, ki naj bi jih Mesija izpolnil. Ko naj bi se torej ‚Glavni zastopnik‘ pojavil, bi bilo tako, kakor da bi s seboj imel dokazila, s katerimi bi potrdil svojo identiteto. (Hebrejcem 12:2)

Zahteve, ki jih je moral pravi Mesija izpolniti, so bile že stoletja vnaprej navedene v številnih biblijskih prerokbah. V njih je bilo do najmanjše podrobnosti napovedano, kako bo Mesija prišel, katero delo bo opravljal, da bo zaradi drugih trpel, pa tudi to, kakšna smrt ga bo doletela. Morda vam bo zanimivo vedeti, da so te zanesljive prerokbe prav tako napovedale, da bo vstal od mrtvih in da bo povišan na Božjo desnico, ter opisale blagoslove, ki jih bo njegova prihodnja kraljestvena vlada izlila na človeštvo. Tako so biblijske prerokbe priskrbele edinstven vzorec, ki bi ga lahko primerjali s prstnim odtisom, po katerem lahko prepoznamo samo enega človeka.

Seveda se takrat, ko se je leta 29 n. št. pojavil Jezus, niso izpolnile kar vse mesijanske prerokbe naenkrat. Jezus tedaj recimo še ni bil usmrčen in obujen od mrtvih. Kljub temu pa so Andrej, Filip in številni drugi verovali vanj zaradi tega, kar je učil in delal. Videli so obilico dokazov, da je bil res Mesija. Če bi sami živeli v tistem času in bi lahko iz prve roke nepristransko preučili dokaze, bi se najbrž tudi vi prepričali, da je bil Jezus Mesija.

Sestavljen mozaik

Kaj bi vam pomagalo priti do takšnega sklepa? Biblijski preroki so skozi stoletja opisali točno določene zahteve, ki bi jih moral Mesija izpolniti, s čimer bi neizpodbitno potrdil svojo identiteto. Medtem ko so navajali te podrobnosti, je postopoma nastajal mozaik o Mesiju. Henry H. Halley je izjavil: »Predstavljajte si, da bi nekaj ljudi, ki prihajajo iz različnih držav in se med seboj niso nikdar videli niti pogovarjali, vstopilo v sobo in bi vsak izmed njih na plano potegnil košček podobe iz marmorja. Ko bi te dele sestavili, bi nastal dovršen kip. Kako bi lahko to pojasnili še kako drugače, kakor tako, da je en sam človek sestavil podroben opis kipa, ga izklesal in nato vsakemu človeku poslal en košček?« Zatem pa je nadaljeval: »Jezusovo življenje in delo so v osupljivo celoto sestavili pisci, ki so pisali v različnih stoletjih, in to dolga obdobja pred Jezusovim prihodom. Kako bi lahko to pojasnili še kako drugače, kakor tako, da je pisanje nadzoroval NADČLOVEŠKI UM?« Halley je sklenil, da je bil to »Čudež vseh časov!«.

Ta »čudež« ima svoj začetek v prvi biblijski knjigi. Pisec Prve Mojzesove knjige je poleg prve biblijske prerokbe, ki nakazuje  Mesijevo vlogo, zapisal tudi to, da bo Mesija prišel po Abrahamovi rodovni liniji. (1. Mojzesova 3:15; 22:15–18) Nadaljnja prerokba odkriva, da bo Mesija iz Judovega rodu. (1. Mojzesova 49:10) Bog je Izraelcem po Mojzesu povedal, da bo Mesija še večji govornik in rešitelj od samega Mojzesa. (5. Mojzesova 18:18)

V obdobju kralja Davida je neka prerokba odkrila, da bo Mesija dedič Davidovega prestola in da bo Njegovo kraljestvo ‚utrjeno na veke‘. (2. Samuelova 7:13–16) Mihova knjiga je napovedala, da se bo Mesija rodil v Davidovem mestu, Betlehemu. (Miha 5:1) Izaija je prerokoval, da ga bo rodila devica. (Izaija 7:14) Prerok Malahija pa je razkril, da bo njegov prihod naznanil nekdo, ki bo kakor Elija. (Malahija 4:5, 6)

Naslednja natančna podrobnost o Mesiju se je pojavila v Danielovi knjigi. V prerokbi, ki točno kaže na leto Mesijevega prihoda, piše: »Vedi torej in razumej: Odkar izide povelje, da naj se obnovi in pozida Jeruzalem, do Maziljenca, vojvode, bode sedem tednov, in dvainšestdeset tednov. Mesto se obnovi in pozida z ulicami in z obzidjem, in to v časih stiske.« (Daniel 9:25, poudarili mi.)

Perzijski kralj Artakserks je »povelje«, naj se obnovi in pozida Jeruzalem, izdal v 20. letu svojega vladanja. Kraljevati je pričel leta 474. pr. n. št., tako da je 20. leto njegovega vladanja nastopilo leta 455 pr. n. št. (Nehemija 2:1–8) Torej naj bi od povelja, da se obnovi in pozida Jeruzalem, pa do Mesija preteklo obdobje 69 (7 plus 62) preroških tednov. Devetinšestdeset dobesednih tednov bi seveda znašalo samo 483 dni oziroma manj kot dve leti. Če pa pri tem upoštevamo preroško pravilo ‚dan za leto‘, ugotovimo, da se je Mesija pojavil 483 let kasneje, namreč leta 29 n. št. (Ezekiel 4:6) *

Čeprav je v različnih obdobjih marsikateri posameznik zase trdil, da je mesija, se je leta 29 n. št. pojavil samo Jezus iz Nazareta. (Luka 3:1, 2) Ravno tistega leta je Jezus prišel k Janezu Krstniku in se dal krstiti v vodi. Takrat je bil maziljen s svetim duhom in je postal Mesija. Kasneje je Janez, napovedani Kristusov znanilec, podoben Eliju, Jezusa predstavil Andreju in nekemu drugemu učencu ter o njem rekel, da je »Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta«. (Janez 1:29; Luka 1:13–17; 3:21–23)

Mesija in njegova rodovna linija

Navdihnjene prerokbe so Mesija povezovale z določenimi judovskimi družinami. Edino razumno je, da je vsevedni Stvarnik poskrbel za to, da je Mesija prišel ob času, ko so bili rodoslovni zapisi še na voljo, tako da so ljudje lahko preverili njegov izvor.

McClintockova in Strongova Cyclopedia pravi: »Skorajda ni dvoma o tem, da so rodoslovni zapisi judovskih rodov in družin izginili šele ob uničenju Jeruzalema [leta 70 n. št.].« Vse kaže, da sta Matej in Luka svoj evangelij napisala pred letom 70 n. št. Zato sta lahko na podlagi teh zapisov sestavila  poročilo o Jezusovem poreklu. (Matej 1:1–16; Luka 3:23–38) Glede na to, da je pri tem šlo za tako izredno pomembno zadevo, so mnogi njuni sodobniki prav gotovo želeli sami preveriti Jezusove korenine.

Ali so se prerokbe na Jezusu izpolnile zgolj po naključju?

Toda ali je mogoče, da bi se mesijanske prerokbe na Jezusu izpolnile zgolj po naključju? Neki učenjak je v intervjuju odgovoril: »Niti slučajno. Verjetnost je tako zelo majhna, da to sploh ne pride v poštev. Nekdo je naredil izračun in ugotovil, da je verjetnost za izpolnitev zgolj osmih prerokb, ena proti sto milijonov milijard.« Da bi si vse skupaj lažje predstavljali, je pojasnil: »Če bi imeli ravno tolikšno število ameriških srebrnikov, bi lahko z njimi 60 centimetrov na debelo prekrili zvezno državo Teksas [področje, veliko za 34 Slovenij]. Zamislimo si, da bi enega izmed srebrnikov označili, nato pa bi nekomu naročili, naj z zavezanimi očmi hodi sem ter tja po državi in pobere en kovanec. Kolikšna bi bila verjetnost, da bi izbral označenega?« Zatem je pripomnil: »Ravno tolikšna verjetnost obstaja, da bi komur koli v zgodovini uspelo izpolniti zgolj osem [mesijanskih] prerokb.«

Vendar pa Jezus, medtem ko je tri leta in pol služil na zemlji, ni izpolnil zgolj osem biblijskih prerokb, ampak veliko več. Prej omenjeni učenjak je glede na takšne prepričljive dokaze sklenil: »To je v vsej zgodovini uspelo samo Jezusu – in nikomur drugemu.«

Mesijev ‚prihod‘

Jasno je, da je Jezus iz Nazareta tisti, ki je leta 29 n. št. postal Mesija. Prišel je kot ponižen Rešitelj in je veliko pretrpel. Ni prišel kot nepremagljiv Kralj, ki naj bi ljudi rešil izpod zatiralskega jarma Rimljanov, kakor je to očitno pričakovala večina Judov in celo njegovi sledilci. (Izaija, 53. poglavje; Zaharija 9:9; Apostolska dela 1:6–8) Vendar pa je bilo napovedano, da naj bi v prihodnosti prišel z močjo in veliko oblastjo. (Daniel 2:44; 7:13, 14)

Razmišljujoči ljudje po vsej zemeljski obli so se ob skrbnem preučevanju biblijskih prerokb prepričali, da je Mesija prišel v prvem stoletju in naj bi se še vrnil. Dokazi kažejo, da je njegova napovedana vrnitev, s tem pa tudi začetek njegove »navzočnosti«, nastopila leta 1914. * (Matej 24:3–14) Tega leta je bil Jezus v nebesih, neopazno človeškim očem, okronan za kralja Božjega kraljestva. V kratkem bo z zemlje odstranil posledice upora v Edenu. Potem pa bo med svojim tisočletnim vladanjem blagoslovil vse tiste, ki kažejo, da verjamejo vanj – v obljubljeno Seme, Mesija, ki »odvzema greh sveta«. (Janez 1:29; Razodetje 21:3, 4)

Jehovove priče se bodo o teh dokazih z vami z veseljem pogovarjali in vam iz Biblije pokazali, kaj Mesijevo vladanje lahko pomeni za vas in vaše ljubljene.

[Podčrtni opombi]

[Shema/slike na straneh 6, 7]

455 pr. n. št., »izide povelje, da naj se obnovi [. . .]Jeruzalem«

29 n. št., Mesijev prihod

483 let – 69 preroških tednov (Daniel 9:25)

1914, Mesija ustoličen v nebesih

Mesija bo kmalu odstranil hudobijo in zemljo spremenil v raj