Upravljanje, po katerem se bo izpolnil Božji namen

»[Bog] vse upravlja skladno z odločitvijo, ki je izraz njegove volje.« (EFEŽANOM 1:11)

1. K čemu se bodo zbrale vse občine Jehovovih prič 12. aprila 2006?

V SREDO, 12. aprila 2006, se bo kakih 16 milijonov ljudi zvečer zbralo k obhajanju Gospodove večerje. V vsakem prostoru, kjer se bodo zbrali, bo miza z nekvašenim kruhom, ki predstavlja Kristusovo telo, in rdečim vinom, ki predstavlja njegovo prelito kri. Pred koncem govora, v katerem bo govornik pojasnil pomen slovesnosti v spomin na Jezusovo smrt, si bodo navzoči ta simbola – najprej kruh in nato vino – podajali iz rok v roke. Zaužili ju bodo redki posamezniki v sorazmerno malo občinah Jehovovih prič. V mnogih občinah pa simbolov ne bo zaužil nihče. Zakaj to stori samo nekaj kristjanov, tisti, ki upajo na nebeško življenje, medtem ko večina, tisti, ki upajo na večno življenje na zemlji, tega ne naredi?

2., 3. a) Kako je Jehova ustvarjal skladno s svojim namenom? b) S katerim namenom je Jehova ustvaril zemljo in ljudi?

² Jehova je Bog namena. Za to, da svoj namen izpolni, »vse upravlja skladno z odločitvijo, ki je izraz njegove volje«. (Efežanom 1:11) Najprej je ustvaril svojega edinorojenega Sina. (Janez 1:1, 14; Razodetje 3:14) Zatem je po tem Sinu ustvaril družino duhovnih sinov, nazadnje pa še fizično vesolje z zemljo in s človekom na njej. (Job 38:4, 7; Psalm 103:19–21; Janez 1:2, 3; Kološanom 1:15, 16)

³ Jehova zemlje ni ustvaril za nekakšno preizkusno področje, kot sredstvo za povečanje družine duhovnih sinov v nebesih, kakor to učijo mnoge cerkve tako imenovanega krščanstva. Ustvaril jo je s prav določenim namenom – za »prebivanje«. (Izaija 45:18) Zemljo je ustvaril za človeka in človeka za zemljo. (Psalm 115:16) Celoten planet naj bi postal raj, napolnjen s pravičnimi ljudmi, ki bi ga obdelovali in zanj tudi skrbeli. Prvemu človeškemu paru ni bilo nikoli rečeno, da bosta kdaj odšla v nebesa. (1. Mojzesova 1:26–28; 2:7, 8, 15)

Pojavi se dvom o izpolnitvi Jehovovega namena

4. Kako se je na začetku človeške zgodovine oporekalo temu, kako Jehova izvaja svojo vrhovno oblast?

⁴ Duhovni Božji sin se je uprl in v odločenosti, da bo preprečil izpolnitev Jehovovega namena, zlorabil svoj od Boga dobljeni dar, svobodno voljo. Zmotil je mir, ki ga imajo vsi, ki se ljubeče podrejajo Jehovovi vrhovni oblasti. Prvi človeški par je navedel, da sta stopila na pot neodvisnosti od Boga. (1. Mojzesova 3:1–6) Ni oporekal temu, da ima Jehova moč, temveč temu, kako izvaja svojo vrhovno oblast, in s tem posejal dvom o tem, ali ima Jehova pravico do vladanja. Tako se je že na samem začetku človeške zgodovine  na zemlji pojavilo temeljno sporno vprašanje glede Jehovove vrhovnosti.

5. Katero sporno vprašanje se je pojavilo in koga vse je zadevalo?

⁵ S tem najpomembnejšim vprašanjem glede vesoljne vrhovnosti je tesno povezano še eno sporno vprašanje drugotnega pomena. To je Satan postavil v Jobovih dneh. Podvomil je o tem, ali so vzgibi, iz katerih se Jehovova stvarjenja podrejajo Jehovu in mu služijo, pravilni. Namigoval je, da so njihovi razlogi sebični in da se bodo v preizkušnji obrnili proti Bogu. (Job 1:7–11; 2:4, 5) Čeprav se je to sporno vprašanje pojavilo v zvezi z Jehovovim človeškim služabnikom, pa je zadevalo tudi Božje duhovne sinove, celo Jehovovega edinorojenega Sina.

6. Kako je Jehova pokazal, da je ostal zvest svojemu namenu in imenu?

⁶ Jehova je zvest svojemu namenu in pomenu svojega imena, zato je postal Prerok in Rešitelj. * Satanu je rekel: »Sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (1. Mojzesova 3:15) Jehova se je po tem Semenu svoje ‚žene‘ oziroma nebeškem delu svoje organizacije namenil odgovoriti na Satanovo sporno vprašanje, Adamovim potomcem pa priskrbeti upanje na rešitev in življenje. (Rimljanom 5:21; Galačanom 4:26, 31)

‚Sveta skrivnost njegove volje‘

7. Kaj je Jehovov namen, ki ga je odkril po apostolu Pavlu?

⁷ Apostol Pavel je v svojem pismu kristjanom v Efezu čudovito pojasnil, kako Jehova upravlja zadeve, da izpolni svoj namen. Napisal je: »Razodel [nam je] sveto skrivnost svoje volje. Ta skrivnost je v soglasju s tem, kar mu ugaja in kar se je namenil v sebi, namreč da ob koncu določenih časov poskrbi za upravljanje zadev, in sicer, da se spet vse zbere v Kristusu, to, kar je v nebesih in kar je na zemlji.« (Efežanom 1:9, 10) Jehovov slavni namen je vzpostaviti enotno vesolje, v katerem bodo prebivala stvarjenja, ki se iz ljubezni podrejajo njegovi vrhovni oblasti. (Razodetje 4:11) Tako se bo posvetilo Božje ime, izkazalo se bo, da je Satan lažnivec, in Božja volja se bo godila »kakor v nebesih tako tudi na zemlji«. (Matej 6:10)

8. Kaj pomeni beseda, ki je prevedena z »upravljanje«?

⁸ Jehovov namen oziroma ‚to, kar mu ugaja,‘ naj bi se izpolnilo po ‚upravljanju‘. Pavel je tu uporabil besedo, ki dobesedno pomeni »vodenje gospodinjstva«. Ne nanaša se na vlado, na primer na Mesijansko kraljestvo, temveč na to, kako Jehova vodi zadeve. * K temu, kako čudovito se je Jehova namenil upravljati  stvari, da bi dosegel svoj namen, je spadala tudi ‚sveta skrivnost‘, ki jo je nato skozi stoletja postopoma razodeval. (Efežanom 1:10; 3:9; oboje pdč. op. v Rbi8E)

9. Kako je Jehova postopoma odkrival sveto skrivnost svoje volje?

⁹ Jehova je po vrsti zavez postopoma razodeval, kako se bo izpolnil njegov namen glede Semena, obljubljenega v Edenu. V svoji zavezni obljubi Abrahamu je odkril, da bo obljubljeno Seme prišlo na zemljo v Abrahamovi rodovni liniji in da bodo po njem blagoslovljeni »vsi narodi zemlje«. Ta zaveza je prav tako nakazovala, da bodo s tem glavnim delom semena povezani še drugi posamezniki. (1. Mojzesova 22:17, 18) Postavina zaveza, ki jo je Jehova sklenil z mesenim Izraelom, je razkrila, da se je Jehova namenil ustanoviti »kraljestvo duhovnikov«. (2. Mojzesova 19:5, 6) Iz zaveze, sklenjene z Davidom, pa je postalo očitno, da bo to Seme vladar Kraljestva za večno. (2. Samuelova 7:12, 13; Psalm 89:3, 4) Ko je Postavina zaveza pripeljala Jude k Mesiju, je Jehova nadalje razkril, kaj spada k izpolnitvi njegovega namena. (Galačanom 3:19, 24) Tisti ljudje, ki bodo povezani z glavnim delom semena, bodo sestavljali napovedano »kraljestvo duhovnikov«, in s tem novim, duhovnim ‚Izraelom‘, bo Jehova sklenil »novo zavezo«. (Jeremija 31:31–34; Hebrejcem 8:7–9) *

10., 11. a) Kako je Jehova razkril, kdo je napovedano Seme? b) Zakaj je Božji edinorojeni Sin prišel na zemljo?

¹⁰ V skladu z upravljanjem, po katerem se bo uresničil Božji namen,  je prišel čas, da se na zemlji pojavi napovedano Seme. Jehova je poslal angela Gabriela k Mariji s sporočilom, da bo rodila sina, ki naj ga imenuje Jezus. Angel ji je rekel: »Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Bog Jehova mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši na večne čase. Njegovemu kraljestvu ne bo konca.« (Luka 1:32, 33) S tem je postalo jasno, kdo je to obljubljeno Seme. (Galačanom 3:16; 4:4)

¹¹ Na zemljo naj bi prišel Jehovov edinorojeni Sin in bil preizkušan do skrajnosti. Od njega bo odvisno, ali bo dokončno odgovorjeno na Satanovo sporno vprašanje. Ali bo ostal zvest svojemu Očetu? To je spadalo k sveti skrivnosti. Apostol Pavel je vlogo, ki jo je imel Jezus, pozneje pojasnil z besedami: »Sveta skrivnost bogovdanosti [je] zares velika: ‚Bil je razodet v mesu, razglašen za pravičnega v duhu, prikazal se je angelom, o njem se je oznanjalo med narodi, vanj se je verovalo na svetu in v slavi je bil vzet gor.‘« (1. Timoteju 3:16) Da, Jezus je s tem, da je ostal neomajno značajen vse do svoje smrti, dokončno odgovoril na sporno vprašanje, ki ga je postavil Satan. Toda druge podrobnosti glede svete skrivnosti so bile še naprej zavite v temo.

‚Sveta skrivnost Božjega kraljestva‘

12., 13. a) Kaj spada k ‚sveti skrivnosti Božjega kraljestva‘? b) Kaj novega je Jehovovo zbiranje omejenega števila ljudi, ki bodo šli v nebesa, zajemalo?

¹² Jezus je med enim od svojih oznanjevalskih potovanj po Galileji nakazal, da je bila sveta skrivnost tesno povezana z vlado njegovega Mesijanskega kraljestva. Svojim učencem je dejal: »Vam je dano, da razumete svete skrivnosti nebeškega kraljestva [‚Božjega kraljestva‘, Marko 4:11].« (Matej 13:11) K tej skrivnosti spada Jehovovo zbiranje ‚male črede‘ 144.000 ljudi, ki bodo skupaj z njegovim Sinom kot del semena vladali v nebesih. (Luka 12:32; Razodetje 14:1, 4)

¹³ Ker smo bili ljudje ustvarjeni za življenje na zemlji, je bilo za to, da bodo nekateri ljudje odšli v nebesa, potrebno »novo stvarjenje«. (2. Korinčanom 5:17) Apostol Peter, ki je spadal med tiste, ki imajo to posebno nebeško upanje, je napisal: »Slavljen bodi Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ker nas je s tem, da je Jezusa Kristusa obudil od mrtvih, po svojem velikem usmiljenju na novo rodil za živo upanje, za neuničljivo, neoskrunjeno in nevenljivo dediščino. Ta je prihranjena v nebesih vam.« (1. Petrovo 1:3, 4)

14. a) Kako so bili s ‚sveto skrivnostjo Božjega kraljestva‘ povezani Nejudje? b) Zakaj lahko razumemo »Božje globočine«?

¹⁴ K sveti skrivnosti pa je spadalo še nekaj, kar je povezano s prihodnjo kraljestveno vlado, in sicer Božja volja, da bodo med maloštevilnimi ljudmi, ki bodo poklicani h kraljevanju s Kristusom v nebesih, tudi Nejudje. Ta vidik Jehovovega ‚upravljanja‘ oziroma vodenja zadev, po katerem bo izpolnil svoj namen, je Pavel pojasnil z besedami: »V drugih rodovih ta skrivnost človeškim sinovom ni bila razkrita, tako kakor je bila zdaj po duhu razodeta njegovim svetim apostolom in prerokom, namreč da naj bi bili pripadniki drugih narodov – v zedinjenosti s Kristusom Jezusom po dobri novici – sodediči, deli istega telesa in sodeležniki obljube.« (Efežanom 3:5, 6) Ta del svete skrivnosti je bil najprej razkrit »svetim apostolom«. Podobno tudi danes vseh teh ‚Božjih globočin‘ ne bi razumeli, če nam pri tem ne bi pomagal sveti duh. (1. Korinčanom 2:10; 4:1; Kološanom 1:26, 27)

15., 16. Zakaj je Jehova Kristusove sovladarje izbral izmed ljudi?

¹⁵ ‚Sto štiriinštirideset tisoči‘, ki stojijo ob ‚Jagnjetu‘ na nebeški gori Sion, so bili  glede na poročilo »odkupljeni z zemlje«, »odkupljeni izmed človeštva kot prvina Bogu in Jagnjetu«, Kristusu Jezusu. (Razodetje 14:1–4) Jehova je za glavni del semena, obljubljenega v Edenu, izbral prvega od svojih nebeških sinov. Zakaj pa je Kristusove družabnike izbral izmed ljudi? Apostol Pavel pojasnjuje, da jih je ‚poklical skladno s svojim namenom‘, »skladno s tem, kar mu je po volji«. (Rimljanom 8:17, 28–30; Efežanom 1:5, 11; 2. Timoteju 1:9)

¹⁶ Jehovov namen je, da posveti svoje veliko in sveto ime ter opraviči svojo vesoljno vrhovnost. Zadeve je z neizmerno modrostjo ‚upravljal‘ oziroma vodil tako, da je na zemljo poslal svojega prvorojenega Sina in ta je bil tukaj preizkušan do skrajnosti. Poleg tega je odločil, da bodo vlado Mesijanskega kraljestva njegovega Sina sestavljali tudi nekateri ljudje, ki bodo podobno kakor Jezus do svoje smrti podpirali Njegovo vrhovnost. (Efežanom 1:8–12; Razodetje 2:10, 11)

17. Zakaj smo lahko zadovoljni, da so Kristus in njegovi sovladarji živeli kot ljudje?

¹⁷ Jehova je s tem, da je poslal svojega Sina na zemljo in da je izmed človeštva izbral ljudi za Sinove sodediče v kraljestveni vladi, pokazal, kako zelo ljubi Adamove potomce. Kako pa bo to Jehovovo ravnanje koristilo drugim ljudem, ki so mu bili zvesti, vse od Abela naprej? Ker se nepopolni ljudje rodimo kot sužnji greha in smrti, potrebujemo duhovno in fizično zdravljenje. Postati moramo popolni, kot je bil Jehovov prvotni namen za človeštvo. (Rimljanom 5:12) Za vse tiste, ki upajo na večno življenje na zemlji, je nedvomno zelo tolažilno vedeti, da bo njihov Kralj do njih prav tako ljubeč in razumevajoč, kakor je bil do svojih učencev, ko je služil na zemlji! (Matej 11:28, 29; Hebrejcem 2:17, 18; 4:15; 7:25, 26) In nedvomno jih zelo pomirja spoznanje, da bodo Kristusovi nebeški sokralji in soduhovniki posamezniki, ki so nekoč bili verni moški in ženske, ki so se bojevali s človeškimi slabostmi in spoprijemali z življenjskimi izzivi, prav kakor se mi! (Rimljanom 7:21–25)

Jehovov namen ne more ostati neizpolnjen

18., 19. Zakaj sedaj bolje razumemo Pavlove besede iz Pisma Efežanom 1:8–11 in kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

¹⁸ Sedaj lahko bolje razumemo, kaj pomenijo besede iz Pisma Efežanom 1:8–11, ki jih je Pavel namenil maziljenim kristjanom. Napisal je, da jim je Jehova razodel »sveto skrivnost svoje volje«, da so bili »izbrani za dediče« s Kristusom in »vnaprej določeni po namenu njega, ki vse upravlja skladno z odločitvijo, ki je izraz njegove volje«. Razumemo, da je vse to del Jehovovega čudovitega ‚upravljanja‘ zadev, po katerem bo izpolnil svoj namen. In bolj nam je jasno, zakaj na obhajanju Gospodove večerje zaužije simbole le malo kristjanov.

¹⁹ V naslednjem članku bomo videli, kaj slovesnost v spomin na Kristusovo smrt pomeni za kristjane z nebeškim upanjem. Izvedeli pa bomo tudi, zakaj naj bi milijone tistih, ki upajo na večno življenje na zemlji, močno zanimalo, kaj ta spominska slovesnost pomeni.

[Podčrtne opombe]

Za ponovitev

• Zakaj je Jehova ustvaril zemljo in nanjo postavil človeka?

• Zakaj je moral biti Jehovov edinorojeni Sin na zemlji preizkušan?

• Zakaj je Jehova Kristusove sovladarje izbral izmed ljudi?

[Preučevalna vprašanja]