Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Pred katerimi tremi nevarnostmi je Jezus svaril v Matejevem evangeliju 5:22?

V govoru na gori je Jezus Kristus svoje sledilce posvaril: »Jaz pa vam pravim, da bo pred sodiščem odgovarjal vsak, ki se ne neha jeziti na svojega brata; in kdor svojega brata nagovori z neizrekljivo besedo zaničevanja, bo odgovarjal pred vrhovnim sodiščem; kdor pa reče ‚Norec ničvredni‘, je v nevarnosti, da bo kaznovan z ognjeno geheno.« (Matej 5:22)

Jezus je govoril o tem, kar je bilo Judom znano – o sodišču, vrhovnem sodišču in ognjeni geheni. Tako jim je želel pokazati, da je kazen za vedno bolj resne grehe temu primerno višja.

Kot prvo je Jezus rekel, da bo vsak, ki se ne neha jeziti na svojega brata, odgovarjal pred »sodiščem«, pred mestnim sodiščem. Glede na izročilo so bila ta sodišča postavljena v mestih, v katerih je živelo 120 ali več odraslih moških. (Matej 10:17; Marko 13:9) Sodniki na teh sodiščih so bili pristojni razsojati tudi v primerih, ko je šlo za umor. (5. Mojzesova 16:18; 19:12; 21:1, 2) S tem je torej Jezus pokazal, da kdor se še naprej jezi na svojega brata, resno greši.

Kot drugo je Jezus rekel, da bo tisti, ki »svojega brata nagovori z neizrekljivo besedo zaničevanja [raka, AC], [. . .] odgovarjal pred vrhovnim sodiščem«. Grška beseda rhaká, ki je prevedena z »neizrekljivo besedo zaničevanja«, pomeni »prazen« ali »praznoglav«. Glede na The New Thayer’s Greek-English Lexicon of the New Testament so to »besedo Judje v Kristusovem času uporabljali za sramotenje«. Jezus je s tem posvaril, kako resno je, če človek bližnjega sovraži tako, da o njem zaničljivo govori in mu s tem škodi. Rekel je, da tistemu, ki tako govori, ne bo sodilo samo mestno sodišče, temveč tudi vrhovno sodišče, celoten sanhedrin – sodno telo v Jeruzalemu, ki so ga sestavljali višji duhovnik, 70 starešin in pismouki. (Marko 15:1)

In nazadnje je Jezus pojasnil, da je tisti, ki drugemu reče »Norec ničvredni«, v nevarnosti, da bo kaznovan z ognjeno geheno. Beseda »gehena« izhaja iz hebrejske besede geh hinnóm in pomeni »dolina Hinom«. Ta dolina je ležala na zahodni in južni strani starodavnega Jeruzalema. V Jezusovih dneh so v njej zažigali odpadke, pa tudi trupla najhujših zločincev, ki si niso zaslužili dostojnega pokopa. Tako je beseda »gehena« primerno ponazarjala popolno uničenje.

Kaj je potemtakem pomenil izraz »Norec ničvredni«? Beseda, ki je bila tukaj uporabljena, je zvenela podobno kot hebrejski izraz za »uporniški«. Označuje nekoga, ki je brez morale, odpadniški in uporen Bogu. Torej, če kdo svojemu bližnjemu reče, da je »Norec ničvredni«, je tako, kot če bi svojemu bratu rekel, da si zasluži kazen za upor proti Bogu, večno uničenje. Bog na tistega, ki je tako ožigosal drugega, gleda kot na človeka, ki si lahko zasluži ravno to neprizanesljivo obsodbo – večno uničenje. (5. Mojzesova 19:17–19)

Torej je Jezus za svoje sledilce postavil višja merila, kot jih lahko najdemo v načelih mojzesovske postave. Čeprav so ljudje menili, da bodo ‚pred sodiščem odgovarjali‘ morilci, je Jezus šel še dlje. Svoje sledilce je učil, naj se ogibajo že tega, da bi do svojih bratov gojili sovraštvo. (Matej 5:21, 22)