»Povej nam še več!«

V NEZLOBNAYI v Rusiji so srednješolci pri književnosti obravnavali dela ruskega pisatelja Mihaila Bulgakova. Med temi deli je bil tudi roman, ki žaljivo opisuje Jezusa Kristusa, Satana pa upodablja kot junaka. Po razredni razpravi so učenci morali napisati esej o tem romanu. Med dijaki je bil tudi 16-letni Andrej, ki je Jehovova priča in je učiteljico vljudno prosil, ali je lahko te naloge oproščen, ker mu vest ne dopušča, da bi preučeval tovrstno literaturo. Predlagal je, da bi namesto tega napisal esej, ki pojasnjuje, kako on gleda na Jezusa Kristusa. Učiteljica se je strinjala.

V eseju je Andrej pojasnil, da spoštuje mnenje drugih, vendar, kot sam meni, lahko Jezusa najbolje spoznamo, če preberemo eno od štirih evangelijskih pripovedi. Tako »boste lahko spoznali Jezusovo življenje in nauke, ki temeljijo na pričevanjih očividcev«. Dodal je še: »Zaskrbljujoče je tudi to, kako je Satan predstavljen. Za koga je morda zabavno prebrati knjigo, v kateri je Satan junak, vendar ne zame.« Pojasnil je, da je Satan pravzaprav mogočno zlobno duhovno bitje, ki se je odvrnilo od Boga in človeški družini prinaša zlo, bedo in trpljenje. Esej je zaključil z besedami: »Ne verjamem, da bi mi branje tega romana koristilo. Seveda nimam nič proti Bulgakovu. Vendar bi zato, da bi izvedel resnično zgodovino o Jezusu Kristusu, osebno raje prebral Biblijo.«

Učiteljica je bila z esejem tako zadovoljna, da je prosila Andreja, naj pripravi referat o Jezusu Kristusu. Andrej se je z veseljem strinjal. Pri naslednji uri književnosti ga je prebral pred celim razredom. Pojasnil je, zakaj meni, da je Jezus največji človek, kar jih je kdaj živelo. Nato je iz biblijske knjige, Matejevega evangelija, prebral poglavje, ki govori o Jezusovi smrti. Ker se mu je čas, ki ga je imel na voljo, že iztekal, je želel končati, vendar so mu sošolci prigovarjali: »Povej nam še več! Kaj se je potem zgodilo?« Tako je nadaljeval branje Matejevega poročila o Jezusovem vstajenju.

Ko je Andrej končal, so ga sošolci veliko spraševali o Jezusu in o Jehovu. »K Jehovu sem molil za modrost in uslišal me je,« pravi Andrej. »Znal sem jim odgovoriti na vsa vprašanja!« Po končani uri je Andrej dal učiteljici knjigo Največji človek, kar jih je kdaj živelo *, in z veseljem jo je sprejela. Andrej pravi: »Za moje poročilo mi je dala visoko oceno in me pohvalila, ker imam lastno prepričanje in se ga ne sramujem. Dejala je tudi, da se v nekaterih pogledih strinja z mojim prepričanjem.«

Andrej je vesel, ker se je odločil, da bo poslušal svojo po Bibliji šolano vest in ne bo bral gradiva, ki žali Jehova in njegovega Sina, Jezusa Kristusa. Takšno stališče ga ni samo zaščitilo pred nesvetopisemskimi pogledi, ampak je tako dobil tudi čudovito priložnost, da drugim oznanjuje življenjsko pomembne biblijske resnice.

[Podčrtna opomba]