Vprašanja bralcev

Kaj pomenijo besede apostola Pavla, da morajo žene ‚v občinah molčati‘?

Pavel je kristjanom v korintski občini napisal: »Kakor v vseh občinah svetih, naj žene v občinah molčijo, saj jim ni dovoljeno govoriti.« (1. Korinčanom 14:33, 34) Da bi to pravilno razumeli, si lahko pomagamo s sobesedilom Pavlovega nasveta.

V 14. poglavju Prvega pisma Korinčanom je Pavel govoril o shodih krščanske občine. Opisal je, o čem naj bi se pogovarjali na takšnih shodih, in predlagal, kako to narediti. (1. Korinčanom 14:1–6, 26–34) Nadalje je poudaril namen krščanskih shodov – »da je občina okrepljena«. (1. Korinčanom 14:4, 5, 12, 26)

Pavlovo navodilo, naj »molčijo«, se v 14. poglavju Prvega pisma Korinčanom pojavi trikrat. Vsakič je namenjeno drugi skupini v občini, vendar vedno z istim razlogom – da bi se ‚vse godilo spodobno in urejeno‘. (1. Korinčanom 14:40)

V prvem primeru je Pavel dejal: »Če kateri govorijo v drugem jeziku, naj govorita dva ali največ trije, in to po vrsti; in naj kdo prevaja. Če pa ni nobenega prevajalca, naj v občini molčijo in govorijo sebi in Bogu.« (1. Korinčanom 14:27, 28) To ni pomenilo, da takšen posameznik na shodih nikoli ni smel govoriti, ampak da naj bi v določenih trenutkih molčal. Konec koncev namen shodov – da navzoči spodbudijo drug drugega – ne bi bil dosežen, če bi govoril v jeziku, ki ga nihče ne razume.

V drugem primeru je dejal: »Naj govorita dva ali trije preroki, drugi pa naj sprevidevajo pomen. Če pa kdo od tistih, ki tam sedijo, dobi razodetje, naj prvi molči.« To ni  pomenilo, da prvi prerok na shodih ni smel govoriti, ampak da je moral včasih molčati. Medtem je lahko tisti, ki je dobil čudežno razodetje, nagovoril občino, in namen shoda – da bi bili ‚vsi spodbujeni‘ – je bil lahko dosežen. (1. Korinčanom 14:26, 29–31)

V tretjem primeru pa je govoril samo kristjankam: »Naj žene v občinah molčijo, saj jim ni dovoljeno govoriti, ampak naj bodo podrejene.« (1. Korinčanom 14:34) Zakaj je Pavel to zapovedal sestram? Zato, da bi v občini ohranil red. Napisal je: »Če pa se želijo česa naučiti, naj doma vprašajo svoje može, saj je sramotno, če ženska govori v občini.« (1. Korinčanom 14:35)

Morda so nekatere sestre oporekale temu, kar je bilo rečeno v občini. Pavlov nasvet jim je pomagal, da so se odvrnile od takšnega razdiralnega duha in ponižno sprejele svojo vlogo znotraj Jehovove ureditve glavarstva, še posebej kar se tiče njihovih mož. (1. Korinčanom 11:3) Poleg tega bi sestre z molčanjem pokazale, da ne hrepenijo po tem, da bi bile učiteljice v občini. Ko je Pavel pisal Timoteju, je dejal, da ni primerno, da bi ženska poučevala: »Ne dovolim ji učiti niti imeti oblasti nad moškim, ampak naj bo tiho.« (1. Timoteju 2:12)

Ali to pomeni, da kristjanke na občinskih shodih ne smejo nikoli govoriti? Ne. V Pavlovih dneh so kristjanke ob določenih priložnostih, morda spodbujene s svetim duhom, v občini molile ali prerokovale. Ob takšnih priložnostih so s pokrivanjem glave priznavale svoj položaj. * (1. Korinčanom 11:5) Nadalje so bile sestre v Pavlovih dneh pa tudi danes skupaj z brati spodbujene, da javno razglašajo svoje upanje. (Hebrejcem 10:23–25) Poleg tega, da to delajo v terenski službi, sestre razglašajo svoje upanje in spodbujajo druge tudi na krščanskih shodih. To storijo z dobro pripravljenimi komentarji, kadar se jim da beseda, in s sodelovanjem pri prikazih na službenem shodu in v Teokratični strežbeni šoli.

Kristjanke torej »molčijo« tako, da si ne skušajo lastiti vloge, ki jo imajo moški, in ne skušajo poučevati občine. Ne zastavljajo provokativnih vprašanj, s katerimi bi spodbijale avtoriteto teh, ki učijo. Ko imajo krščanske sestre takšno primerno vlogo v občini, zelo prispevajo k mirnemu vzdušju, v katerem ‚se [na občinskih shodih] vse godi tako, da je v okrepitev‘. (1. Korinčanom 14:26, 33)

[Podčrtna opomba]