Zdravo in osvežujoče razvedrilo

»Če torej jeste ali pijete ali delate kar koli drugega, vse delajte Bogu v slavo.« (1. KORINČANOM 10:31)

1., 2. Zakaj lahko na dejavnosti, ki nas razveseljujejo, gledamo kot na ‚Božji dar‘, toda pred čim nas Biblija odkrito opozarja?

POVSEM naravno je, da želimo početi to, kar nas osrečuje. Naš srečni Bog Jehova želi, da bi se življenja veselili, in nam daje obilo vsega, da bi nam to omogočil. (1. Timoteju 1:11; 6:17) Modri kralj Salomon je napisal: »Spoznal sem, da ni nič boljšega med njimi, nego da se veselé [. . .]; pa tudi, ko človek jé in pije in uživa dobro [se veseli dobrega, SSP] pri vsem trudu svojem, da je to vsakemu dar Božji.« (Propovednik 3:12, 13)

² Takšno veselje, ki ga občutimo, ko si vzamemo čas in se ozremo na dobro opravljeno delo, nas zares osveži, še posebej, če to počnemo v prijetni družbi svoje družine ali prijateljev. Na to lahko upravičeno gledamo kot na ‚Božji dar‘. Seveda pa to, da nas Stvarnik tako velikodušno oskrbuje z vsem dobrim, še ne pomeni, da se lahko zabavamo brez omejitev. Biblija obsoja pijančevanje, požrešnost in nemoralo ter opozarja, da tisti, ki takšne reči počnejo, »ne bodo podedovali Božjega kraljestva«. (1. Korinčanom 6:9, 10; Pregovori 23:20, 21; 1. Petrovo 4:1–4)

3. Kaj nam bo pomagalo, da bomo ostali duhovno budni in ohranili v mislih Jehovov veliki dan?

³ V teh kritičnih zadnjih dneh je za kristjane bolj kot kdaj prej izziv, da v pokvarjenem svetu živijo modro in pazijo, da ne posnemajo ravnanja tega sveta. (Janez 17:15, 16) Kot je bilo napovedano, današnji rod ‚ljubi užitke namesto Boga‘, in to tako zelo, da ‚se ne zmeni‘ za dokaze, da je »velika stiska« tik pred vrati. (2. Timoteju 3:4, 5; Matej 24:21, 37–39) Jezus je svoje sledilce opozoril: »Pazite pa nase, da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo s prenajedanjem, prekomernim pitjem in življenjskimi skrbmi in da vas ta dan ne bo nepričakovano doletel kakor zanka.« (Luka 21:34, 35) Božji služabniki smo odločeni, da bomo poslušali Jezusovo svarilo. Nasprotno od ljudi, ki nas v tem brezbožnem svetu obkrožajo, si  prizadevamo biti duhovno budni in imeti v mislih Jehovov veliki dan. (Zefanija 3:8; Luka 21:36)

4. a) Zakaj je težko najti sprejemljivo razvedrilo? b) Kateri nasvet, ki ga želimo upoštevati, je zapisan v Pismu Efežanom 5:15, 16?

⁴ Pokvarjenega ravnanja tega sveta se ni lahko varovati. Hudič namreč skuša ustvariti vtis, da je takšno ravnanje zelo prijetno, obenem pa je poskrbel za to, da je neverjetno dostopno. Še posebej se nam ga je težko varovati, kadar si zaželimo sprostitve oziroma razvedrila. Ta svet večinoma ponuja stvari, ki ugajajo ‚mesenim željam‘. (1. Petrovo 2:11) Škodljivo razvedrilo je na voljo na javnih krajih, vdre pa lahko tudi v zasebnost našega doma po tisku, televiziji, internetu in videoposnetkih. Zato Božja Beseda kristjanom modro svetuje: »Skrbno [. . .] pazite, da ne boste živeli kot nemodri, ampak kot modri, in kar najbolj izrabljajte svoj čas, kajti dnevi so hudi.« (Efežanom 5:15, 16) Samo z doslednim upoštevanjem tega nasveta lahko preprečimo, da bi nas škodljivo razvedrilo zapeljalo, obvladalo in celo uničilo naš odnos z Jehovom, kar bi se končalo z našim uničenjem! (Jakob 1:14, 15)

5. Kaj nas od vsega najbolj osveži?

⁵ Ker smo kristjani zelo zaposleni, je razumljivo, da občasno potrebujemo razvedrilo. Pravzaprav v Propovedniku 3:4 piše, da je »čas smejanja« in »čas plesanja«. Biblija torej na razvedrilo ne gleda kot na potrato časa. Toda sprostitev bi nas morala osvežiti, ne pa ogroziti naše duhovnosti oziroma izpodriniti duhovnih dejavnosti. Zreli kristjani iz izkušenj vedo, da večjo srečo prinaša dajanje. Na prvo mesto v življenju dajejo izpolnjevanje Jehovove volje in tako pod Jezusovim prijetnim jarmom najdejo pravo »poživitev svojim dušam«. (Matej 11:29, 30; Apostolska dela 20:35)

Smernice za primerno razvedrilo

6., 7. Kaj nam lahko pomaga določiti, kakšno razvedrilo je primerno in kakšno ne?

⁶ Na podlagi česa lahko ugotovimo, ali je določena oblika razvedrila za kristjana sprejemljiva? Otrokom dajejo smernice glede izbire razvedrila starši in če je treba, so jim lahko v pomoč tudi starešine. Vendar naj ne bi čakali, da bi nam drugi povedali, da je določena knjiga, film, igra, ples ali pesem nesprejemljiva. Pavel je rekel, da ‚imajo zreli ljudje z rabo izšolano zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim‘. (Hebrejcem 5:14; 1. Korinčanom 14:20) Biblija vsebuje načela, ki nas lahko pri izbiranju usmerjajo. Če bomo torej prisluhnili svoji vesti, šolani po Božji Besedi, nam bo ta pomagala. (1. Timoteju 1:19)

⁷ Jezus je rekel, da ‚se drevo prepozna po sadu‘. (Matej 12:33) Če ima določeno razvedrilo pokvarjen sad – da oslabi naš odpor do nasilja, nemorale ali spiritizma – bi ga morali zavrniti. Nesprejemljivo je tudi razvedrilo,  ki ogroža življenje ali zdravje, povzroča denarne težave ali potrtost oziroma daje povod za spotikanje. Apostol Pavel nas je opozoril, da bi takrat, ko bi ranili vest sovernika, grešili. Napisal je: »Kadar tako grešite zoper svoje brate ter jim s tem ranite vest, ki je šibka, grešite zoper Kristusa. Če se torej moj brat zaradi hrane spotakne, ne bom nikoli več jedel mesa, da se ne bi zaradi tega moj brat spotaknil.« (1. Korinčanom 8:12, 13)

8. Katere nevarnosti so povezane z elektronskimi igrami in videoposnetki?

⁸ Trgovine so polne elektronskih iger in videoposnetkov. Nekateri so nam v neškodljivo zabavo in sprostitev, vendar je vse več takšnih z vsebino, ki jo Biblija obsoja. Nikakor ni le nedolžna zabava, če morajo denimo igralci pri igri pohabljati, ubijati ali početi kaj skrajno nemoralnega! Tiste, ki ‚ljubijo nasilje‘, Jehova sovraži. (Psalm 11:5, SSP; Pregovori 3:31; Kološanom 3:5, 6) In če določena igra v nas vzbuja pohlep ali agresivnost, nas čustveno izprazni ali pa trati naš dragoceni čas, vedimo, da nam duhovno škodi, in hitro ukrepajmo. (Matej 18:8, 9)

Kako lahko primerno zadovoljimo potrebo po razvedrilu

9., 10. Kako lahko denimo sprevidevni kristjani zadovoljijo potrebo po razvedrilu?

⁹ Včasih se kristjani sprašujejo: ‚Kako bi se lahko primerno razvedrili? Ta svet ponuja toliko tega, kar je v nasprotju z biblijskimi merili.‘ Vedimo, da je zadovoljujoče razvedrilo mogoče najti, vendar se moramo za to potruditi. Vnaprej moramo načrtovati, še posebej, če smo starši. Za mnoge je osvežujoče razvedrilo, ko kaj počnejo skupaj s člani družine in občine. Prijetni in krepilni so denimo obroki, ko se nikomur ne mudi in se pogovori vrtijo okoli tega, kar se je zgodilo čez dan, ali okoli kakšne biblijske teme. Ali pa organizirajo piknike, primerne igre, taborjenje ali sprehode v naravo. Takšno zdravo razvedrilo je lahko zabavno in koristno.

¹⁰ Neki starešina in njegova žena, ki sta vzgojila tri otroke, pravita: »Najini otroci so že od malih nog sodelovali pri odločanju, kam bomo šli na počitnice. Včasih sva jim dovolila, da so s seboj povabili vsak svojega prijatelja in tako smo se še bolj zabavali. Poleg tega sva kaj organizirala ob nekaterih pomembnih dogodkih v življenju otrok. Včasih sva domov povabila sorodnike in prijatelje iz občine. Kuhali in jedli smo na prostem in se kaj igrali. Odpeljali smo se proti goram, od tam pa pot nadaljevali peš in ta čas izkoristili za spoznavanje Jehovovega stvarstva.«

11., 12. a) Kako lahko pri načrtovanju občasnega razvedrila mislite še na druge? b) Kakšna srečanja so bila za mnoge nepozabna doživetja?

¹¹ Ali se kot posamezniki ali kot družina lahko razširite in občasno pri načrtovanju razvedrila mislite še na druge? Morda potrebuje spodbudo kakšna vdova, kdo od samskih ali  enostarševska družina. (Luka 14:12–14) Ali pa povabite nekaj tistih, ki so se pred kratkim pričeli družiti z občino, pri tem pa seveda pazite, da ne bi drugih izpostavljali škodljivemu vplivu. (2. Timoteju 2:20, 21) Če kdo zaradi onemoglosti težko zapusti dom, morda stvari uredite tako, da prinesete pripravljeno hrano s seboj in jo skupaj zaužijete pri njem doma. (Hebrejcem 13:1, 2)

¹² Srečanja, na katerih so gostje ob preprostem obroku poslušali zgodbe, kako so drugi postali kristjani in kaj jim je pomagalo, da so ostali zvesti Bogu, so za mnoge nepozabna doživetja. Navzoči se morda pričnejo pogovarjati o biblijskih temah in k pogovoru lahko povabite vse, tudi otroke. S takšnimi pogovori se lahko med seboj koristno spodbujate, ne da bi se kdo počutil nelagodno ali da ni dovolj dober za tako družbo.

13. Kakšen zgled sta dala Jezus in Pavel glede izkazovanja in sprejemanja gostoljubnosti?

¹³ Jezus je dal pravi zgled glede izkazovanja in prejemanja gostoljubnosti. Takšne priložnosti je vselej izkoristil za to, da je podelil duhovne darove. (Luka 5:27–39; 10:42; 19:1–10; 24:28–32) Njegovi zgodnji učenci so ga posnemali. (Apostolska dela 2:46, 47) Apostol Pavel je napisal: »Hrepenim namreč po tem, da bi vas videl in vam tako podelil kak duhovni dar, da bi se utrdili; ali pa, da bi se medsebojno spodbujali, da bi bil vsak spodbujen po veri drugega, tako po vaši kot po moji.« (Rimljanom 1:11, 12) Podobno naj bi bilo na naših srečanjih takšno ozračje, da bi se lahko med seboj krepili. (Rimljanom 12:13; 15:1, 2)

Nekaj opozoril

14. Zakaj večja družabna srečanja niso priporočljiva?

¹⁴ Na večjih družabnih srečanjih je pogosto težje nadzorovati dogajanje, zato niso priporočljiva. Morda se nekaj družin dogovori, da bodo v času, ko to ne bo oviralo njihovih duhovnih dejavnosti, skupaj imeli piknik ali se igrali kakšno igro, ki ni preveč tekmovalna. Kadar so na družabnem srečanju tudi starešine, strežni služabniki ali drugi zreli kristjani, lahko na druge dobro vplivajo in srečanje lahko postane še bolj osvežujoče.

15. Zakaj bi prireditelj srečanja moral poskrbeti tudi za ustrezen nadzor?

¹⁵ Kdor priredi družabno srečanje, ne bi smel spregledati tega, da je potreben ustrezen nadzor. Ali vam ne bi bilo hudo, če bi kot gostitelj izvedeli, da se je zaradi vaše nepazljivosti kdo od gostov spotaknil nad čem, kar se je zgodilo pri vas doma? Razmislimo o načelu iz Pete Mojzesove knjige 22:8. Izraelec, ki je zgradil nov dom, je po zakonu moral na ravni strehi, kamor so navadno povabili goste, narediti obzidek. Zakaj? »Da ne spraviš krvi na hišo, ko bi kdo padel ž nje.« Podobno naj bi vas pri vsem, kar storite, da bi zaščitili svoje goste (ne da bi jim postavljali nerazumne omejitve), vodila skrb za njihovo telesno in duhovno dobro.

16. Kako pazljivi bi morali biti, če na družabnem srečanju strežete alkohol?

¹⁶ Če boste na družabnem srečanju stregli tudi alkohol, bi morali biti zelo pazljivi. Mnogi  kristjani se odločijo, da bodo njihovim gostom na voljo alkoholne pijače samo, če bodo lahko osebno nadzorovali strežbo oziroma porabo alkohola. Dovoliti ne bi smeli nič takega, nad čimer bi se lahko kdo spotikal oziroma se znašel v skušnjavi, da bi popil preveč. (Efežanom 5:18, 19) Nekateri gostje se lahko iz različnih razlogov odločijo, da alkohola ne bodo pili. Marsikje je glede pitja alkohola z zakonom predpisana spodnja starostna meja in kristjani bodo cesarjeve zakone poslušali, četudi bi se jim zdeli preveč omejevalni. (Rimljanom 13:5)

17. a) Zakaj mora gostitelj, če se odloči, da bo na družabnem dogodku glasba, to zelo pazljivo izbrati? b) Kako bi morali pokazati spodobnost, če se na srečanju pleše?

¹⁷ Gostitelj bi moral poskrbeti, da bo glasba, ples ali katera druga oblika razvedrila v skladu s krščanskimi načeli. Ljudje imamo različen glasbeni okus in na voljo nam je mnogo glasbenih zvrsti. Toda velik del današnje glasbe opeva uporništvo, nemoralo in nasilje. Zato moramo biti izbirčni. Da bi bila neka glasba spodobna, ni nujno, da je umirjena, vendar pa ne bi smela biti čutna ali vulgarna, bučna in s poudarkom na glasnih ritmičnih udarcih. Pazite, da izbire glasbe ne boste prepustili komu, ki se še ne zaveda, kako pomembno je, da glasba ni preglasna. Za kristjana očitno tudi ne bi bil primeren ples, za katerega je značilno nespodobno vedenje, kot je erotično gibanje bokov in prsi. (1. Timoteju 2:8–10)

18. Kako lahko starši zaščitijo svoje otroke, če nadzorujejo njihove družabne dejavnosti?

¹⁸ Krščanski starši bi se morali pozanimati, kaj je načrtovano za vsako družabno srečanje, kamor so povabljeni njihovi otroci, in večinoma bi bilo modro, da bi na srečanje šli skupaj z njimi. Nekateri starši so na žalost dovolili, da so njihovi otroci obiskali nenadzorovane zabave, kjer so jih drugi zavedli v nemoralo oziroma kakšno drugo nespodobno vedenje. (Efežanom 6:1–4) Tudi tisti otroci, ki so že v poznih najstniških letih in so pokazali, da se znajo odgovorno vesti, potrebujejo pomoč, da bi ‚bežali od želja, ki so značilne za mladost‘. (2. Timoteju 2:22)

19. Katero dejstvo nam lahko pomaga osredinjati se na to, kaj naj bi ‚najprej iskali‘?

¹⁹ Občasno razvedrilo oziroma sprostitev, ki je zdrava in osvežujoča, lahko naredi življenje še bolj radostno. Jehova nam to zadovoljstvo privošči, vendar se tudi stvarno zavedamo, da nam te dejavnosti same po sebi še ne pomagajo zbirati duhovnih zakladov v nebesih. (Matej 6:19–21) Jezus je svojim učencem pomagal dojeti, da v življenju ni najpomembnejše to, kar lahko pojemo, popijemo ali oblečemo, torej ‚to, za čemer se vneto ženejo narodi‘, temveč da ‚iščemo najprej kraljestvo in Božjo pravičnost‘. (Matej 6:31–34)

20. Kakšne dobre reči lahko zvesti Jehovovi služabniki pričakujejo od Velikega oskrbovalca?

²⁰ Da, ne glede na to, ali ‚jemo ali pijemo ali delamo kar koli drugega‘, vse lahko ‚delamo Bogu v slavo‘ in se Velikemu oskrbovalcu zahvaljujemo za dobre reči, ki jih zmerno uživamo. (1. Korinčanom 10:31) Na rajski zemlji, ki je tik pred nami, bo neskončno priložnosti, da se bomo naužili tega, kar bo prišlo iz Jehovovih velikodušnih rok, ter se veselili dobre družbe vseh, ki ustrezajo njegovim pravičnim merilom. (Psalm 145:16; Izaija 25:6; 2. Korinčanom 7:1)

Ali se spomnite?

• Zakaj danes kristjanom ni lahko najti primernega razvedrila?

• Za katere oblike razvedrila denimo so krščanske družine ugotovile, da so zadovoljujoče?

• Na katera opozorila naj ne bi pozabili, ko gre za zdravo razvedrilo?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 18]

Izberimo razvedrilo, ki rodi dober sad

[Slike na strani 19]

Kakšno razvedrilo kristjani zavračamo?