Služiti skupaj s tujejezično občino

»VIDEL [sem] nekega angela,« je napisal apostol Janez, »ki je letel po sredi neba in je imel večno dobro novico, da jo kot veselo sporočilo oznani prebivalcem zemlje in vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu.« (Razodetje 14:6) To preroško videnje se izpolnjuje tako, da se dobra novica o Božjem kraljestvu oznanjuje v različnih jezikih po vsem svetu. Veliko teh jezikov govorijo priseljenci, ki živijo daleč proč od svoje rodne dežele. Tudi ti slišijo dobro novico od gorečih Jehovovih prič, ki so se naučili drug jezik.

Ali ste med tistimi Pričami, ki služijo v tujejezični občini? Ali pa morda o tem razmišljate? Če želite uspeti, morate imeti nesebičen motiv in pravo stališče. Ker je vaš namen pomagati drugim spoznati resnico iz Božje Besede, imate najboljši motiv, kar jih je: ljubezen do Boga in bližnjega. (Matej 22:37–39; 1. Korinčanom 13:1) Želja, da bi drugim pomagali spoznati Boga, je daleč močnejši vzgib kakor le želja po tem, da bi uživali v družbi, hrani in kulturi ljudi druge narodnosti ali skupine. Ali menite, da je učenje drugega jezika za vas prevelik zalogaj? Če je tako, vam bo pomagal pravi pogled na stvari. »Ne dovolite, da bi vam jezik postal ovira,« pravi James, ki se je naučil japonščine. Če se zavedate, da so uspeli že mnogi pred vami, vam to lahko pomaga vztrajati in ohraniti pozitivno stališče. Kako pa se lahko naučite novega jezika? Kaj vam lahko pomaga, da se boste prilagodili občini, kjer govorijo ta jezik? In kaj morate delati, da bi ostali duhovno močni?

Spoprijeti se z učenjem jezika

Jezika se je mogoče naučiti na mnogo načinov. Učenci in učitelji imajo do tega različen pristop. Toda večina učencev se uči hitreje in lažje, če nekaj ur obiskuje tečaj, kjer jih poučuje usposobljen učitelj. Besedni zaklad in znanje teokratičnih izrazov si boste lažje razširili z branjem Biblije in biblijskih publikacij v novem jeziku ter s poslušanjem posnetkov, ki so pri Skupnosti na voljo. Nov jezik in kultura vam bosta postala bolj domača tudi s spremljanjem radijskega in televizijskega programa s primerno vsebino ter gledanjem primernih videoposnetkov. Glede dolžine učnih ur pa na splošno velja, da je učenje malo po malo vsak dan običajno učinkovitejše od tega, da tu in tam vztrajamo po več mučnih ur skupaj.

Učenje jezika je podobno učenju plavanja. Tega se ne morete naučiti samo iz knjige. Morate v vodo in po njej čofotati. Enako je z učenjem jezika. Težko se ga je učiti samo s knjigo v roki. Kadar koli le imate možnost, bodite z ljudmi: poslušajte jih,  družite se z njimi in nikar se ne sramujte govoriti! Ravno pravšnje za to so krščanske dejavnosti. To, kar se naučite, lahko pogosto takoj uporabite v službi oznanjevanja. »Morda vas je strah,« opaža Midori, ki se uči kitajščino, »toda stanovalci lahko vidijo, da si Priče močno prizadevamo. To lahko gane njihovo srce. V njihovem jeziku rečemo le ‚Vesel sem, da sem vas spoznal,‘ in oči se jim zasvetijo!«

V veliko pomoč so tudi krščanski shodi. Na vsakem shodu skušajte komentirati vsaj enkrat. Naj vas je na začetku še tako strah, ne skrbite. Občina želi, da bi uspeli! Monifa, ki se uči korejščino, pravi: »Zelo sem hvaležna sestri, ki na shodih sedi poleg mene in mi piše, kaj določene besede pomenijo. S svojo prisrčno in potrpežljivo podporo mi zares pomaga.« Ko se bo vaš besedni zaklad povečal, boste lahko pričeli razmišljati v novem jeziku: besede boste neposredno povezovali z njihovim pomenom in vam ne bo več treba vsake besede v mislih prevesti.

Vaš prvi jezikovni cilj naj bi bil ‚izgovarjati razumljive besede‘. (1. Korinčanom 14:8–11) Ljudje vas morda potrpežljivo poslušajo, toda napake ali močan naglas bi lahko odvrnili njihovo pozornost od vašega sporočila. Če že od samega začetka pazite na pravilno izgovarjavo in slovnico, se ne boste naučili slabo govoriti, kar bi pozneje težko spremenili. Mark, ki se je naučil svahilijščine, predlaga: »Tiste, ki dobro govorijo, zaprosite, naj vas pri največjih napakah popravijo, in se jim potem za to tudi zahvalite!« Seveda bodite do tistih, ki vam tako pomagajo, obzirni in ne pričakujte, da vam bodo lahko pretirano posvečali svoj čas in moči. Čeprav lahko koga zaprosite, da pregleda vaš zapisani govor ali komentarje, pa se trudite vse to sestavljati iz besed, ki jih že poznate ali ste jih preverili. Tako se boste hitreje učili in lažje govorili samozavestno.

Napredujte

»Učenje drugega jezika je daleč najtežja naloga, kar sem se jih kdaj lotila,« pravi Monifa. »Pridejo trenutki, ko bi najraje odnehala. Zatem pa se spomnim, kako zelo so biblijski učenki všeč globoke duhovne resnice, ki jih posluša v moji preprosti korejščini, in kako se bratje in sestre razveselijo vsakega mojega najmanjšega napredka.« Bistveno je, da se ne vdate prehitro. Vaš cilj je, da boste druge učili svetopisemske resnice, ki jim bodo lahko rešile življenje. (1. Korinčanom 2:10) To, da se usposabljate za poučevanje Biblije v drugem jeziku, je dolgoročni projekt, ki terja, da se mu resnično posvetite. Ko napredujete, se varujte tega, da bi svoj uspeh primerjali z znanjem drugih, kar bi vas lahko potrlo. Tisti, ki se učijo novega jezika, napredujejo različno hitro in na različne načine. Vendar če se zavedate lastnega napredka, vam to lahko koristi.  (Galačanom 6:4) »Učenje jezika je kakor vzpenjanje po stopnicah,« opaža Joon, ki se je pričel učiti kitajščino. »Ravno takrat, ko imaš občutek, da ne napreduješ, se nenadoma zaveš, da si stopil na stopnico više.«

Novega jezika se učite vse življenje. Zato pri tem uživajte in ne pričakujte popolnosti. (Psalm 100:2) Napakam se ne boste mogli ogniti. So del učnega procesa. Kristjan, ki se je pričel učiti italijanščino, je stanovalca vprašal: »Ali veste, kaj je metla življenja?« Hotel je reči »smisel življenja«. Pričevalec, ki še ni obvladal poljščine, je občino povabil k petju psa namesto pesmi. Nekdo, ki se je učil kitajščino, pa je zaradi malce drugačne intonacije spodbujal občinstvo, naj verujejo v Jezusovo knjižno omaro namesto v odkupnino. Pozitivna stran napak je, da pravih izrazov potem ne pozabite tako hitro.

Sodelovanje z občino

Ljudi pa ne ločujejo le jezikovne razlike. Pogosto pomenijo večji prepad razlike v kulturi, rasi in narodnosti. Toda te ovire niso nepremostljive. Neki učenjak, ki preučuje kitajsko govoreče verske skupnosti v Evropi, je dejal, da so Jehovove priče »nadnacionalni«. Dodal je, da nima med Pričami »etnična pripadnost nobene vloge, jezik pa jim je le sredstvo za razumevanje Božje besede«. Da, pravi kristjani z udejanjanjem biblijskih načel premagajo narodnostne razlike. Pri tistih z ‚novo osebnostjo ni ne Grka ne Juda, ne tujca‘. (Kološanom 3:10, 11)

Vsi v občini naj bi si torej prizadevali za enotnost. To pomeni, da odpremo svoj um in srce za nove načine razmišljanja, čutenja in ravnanja. Razlike ne bodo postale vzrok za razdore, če ne boste poudarjali osebnega okusa, kar niti ne bi bilo primerno. (1. Korinčanom 1:10; 9:19–23) Naučite se uživati v najboljših vidikih vsake kulture. Zapomnite si, ključ do dobrih odnosov in resnične enotnosti je nesebična ljubezen.

Večina tujejezičnih občin zraste iz majhne skupine, ki jo pogosto sestavljajo predvsem kristjani, ki se učijo nov jezik, ter nekaj posameznikov, ki so šele pred kratkim pričeli spoznavati biblijska načela. Zato v takšnih skupinah hitreje pride do nesporazumov kakor v veliki, že oblikovani občini. Zato bi si zreli kristjani morali prizadevati na skupino delovati utrjujoče. Z ljubeznijo ter dobrohotnimi besedami in dejanji lahko ustvarijo pravo okolje, v katerem lahko novi duhovno rastejo.

Tisti, ki se odločijo pomagati tujejezični občini, morajo biti uravnovešeni tudi glede tega, koliko naj pričakujejo od drugih. Rick, starešina v takšni občini, pojasnjuje: »Nekateri, ki še niso dolgo Priče, morda niso tako vešči glede organizacijskih zadev kakor tisti v občinah, kjer govorijo krajevni jezik. Toda to, kar jim manjka, pogosto nadomestijo z ljubeznijo in zagnanostjo. In v resnico prihajajo mnogi zainteresirani.« Četudi se šele učite jezik, boste za občino prava pridobitev s tem, da ste ji redno na voljo in da se zanjo razdajate, kolikor le morete. S skupnim delom lahko vsi prispevamo k duhovnemu napredku občine.

Ostanite duhovno močni

Brat, ki je bil šele sorazmerno malo časa v tujejezični občini, je ujel besede matere, ki je svojemu otroku pomagala pripraviti komentar. »Toda mami, ali ne more biti krajše?« je potarnal otrok. »Ne, srček,« je odgovorila. »Kratke komentarje morava prihraniti za tiste, ki se učijo jezik.«

Za odraslega človeka je lahko to, da ne more dobro komunicirati več mesecev ali celo let, duševno, čustveno in duhovno izčrpavajoče. Janet, ki danes tekoče obvlada  španščino, se spominja: »Zaradi mojih omejitev se me je zlahka polastila žalost.« Hiroko, ki se je učila angleščino, se spominja, da je nekoč razmišljala: ‚Celo psi in mačke na mojem področju razumejo angleščino bolje kakor jaz.‘ Kathie pa pravi: »Preden sem se preselila v špansko občino, sem imela več biblijskih poukov in beležko, polno ponovnih obiskov, nato pa sem bila nenadoma brez vsega. Počutila sem se, kakor da ne delam nič.«

Zato je pomembno pozitivno stališče. Hiroko je v trenutkih malodušja razmišljala: »Če so lahko uspeli drugi, bom tudi jaz.« Kathie pravi: »Pomislila sem na to, kako dobro napreduje moj mož in koliko stvari počne v občini. To mi je pomagalo premagati najhujše. Še vedno je pred menoj veliko dela, toda postopoma lahko oznanjujem in poučujem, in to me osrečuje.« Njen mož Jeff dodaja: »Lahko je mučno, če ne razumeš vsega, kar povedo pri obvestilih in na sestankih starešin. Moram biti iskren in ponižen ter prositi brate, da mi stvari pojasnijo, in z veseljem mi pomagajo.«

Če želite preprečiti, da bi se pri delu s tujejezično občino duhovno izčrpali, ne smete dopustiti, da bi skrb za lastno duhovno zdravje prišla na drugo mesto. (Matej 5:3) Kazuyuki, ki že mnogo let služi na portugalskem področju, pravi: »Pomembno je, da smo dobro duhovno nahranjeni. Zato kot družina preučujemo in se pripravljamo na shode v domačem jeziku in portugalščini.« Nekateri občasno obiščejo shod v svojem domačem jeziku. Zelo pomembno je tudi to, da imate dovolj počitka. (Marko 6:31)

Izračunajte stroške

Če razmišljate, da bi se preselili v občino, kjer govorijo drug jezik, morate izračunati stroške tega dejanja. (Luka 14:28) Najpomembnejše, na kar morate pri tem misliti, je vaša duhovnost in odnos z Jehovom. Glede tega molite. Upoštevajte tudi svojega zakonca in otroke. Vprašajte se: ‚Ali mi okoliščine dopuščajo takšen dolgoročni podvig in ali sem zanj dovolj duhovno in čustveno močan?‘ Če ravnate v najboljše duhovno dobro sebe in svoje družine, je to pot modrosti. Veliko dela in veselja lahko najdete povsod, kjer služite kot kraljestveni oznanjevalec.

Tisti, ki lahko služijo v tujejezični občini, so zelo nagrajeni. »To je nekaj najlepšega, kar sem doživela,« pravi Barbara, ki se je z možem preselila v špansko občino. »Tako je, kakor bi ponovno spoznavala resnico. Za to priložnost sem zelo hvaležna, še posebej, ker ne moreva biti misijonarja v drugi državi.«

Povsod po svetu se na tisoče običajnih ljudi različnih starosti spoprime z izzivom učenja drugega jezika, da bi širili dobro novico. Če ste med njimi, pazite, da boste ohranili čiste motive in ostali pozitivni. Predvsem pa bodite prepričani, da bo Jehova blagoslovil vaš trud. (2. Korinčanom 4:7)

[Slika na strani 18]

Učenje lahko olajša in pospeši jezikovni tečaj z usposobljenim učiteljem

[Slika na strani 20]

Med učenjem tujega jezika ne bi smeli zanemariti svojega duhovnega zdravja