Izpolniti pogoje za krščanski krst

»Kaj mi preprečuje, da se ne bi dal krstiti?« (APOSTOLSKA DELA 8:36)

1., 2. Kako je Filip začel pogovor z etiopskim uradnikom in kako vemo, da je bil ta človek duhovno naravnan?

PRIBLIŽNO leto ali dve po Jezusovi smrti je vladni uradnik potoval proti jugu po poti, ki je vodila iz Jeruzalema proti Gazi. Pred njim je bilo še verjetno kakih 1500 kilometrov utrudljivega potovanja z vozom. Ta predani človek je prišel vse iz Etiopije, da bi v Jeruzalemu častil Jehova. Na svoji dolgi poti nazaj je čas modro izkoristil za branje Božje Besede – res je bil veren človek. Jehova je tega iskrenega moža opazil in je po angelu učencu Filipu naročil, naj mu oznanjuje. (Apostolska dela 8:26–28)

² Filipu ni bilo težko pričeti pogovora z etiopskim uradnikom, saj je ta, kot je bilo takrat v navadi, bral naglas. Zato je Filip lahko slišal, da bere iz Izaijevega zvitka. Uradnikovo zanimanje je vzbudilo preprosto Filipovo vprašanje: »Ali res razumeš to, kar bereš?« To je vodilo v razpravo o Izaiju 53:7, 8. Nato mu je Filip »oznanil dobro novico o Jezusu«. (Apostolska dela 8:29–35)

3., 4. a) Zakaj je Filip brez odlašanja krstil Etiopijca? b) Katera vprašanja bomo sedaj pregledali?

³ Etiopijec je hitro doumel, kakšno vlogo ima Jezus v Božjem namenu, pa tudi to, da mora postati krščen Kristusov učenec. Ko je zagledal primeren kraj, kjer je bila voda, je Filipa vprašal: »Kaj mi preprečuje, da se ne bi dal krstiti?« Seveda so to bile posebne okoliščine. Ta uradnik je bil veren človek, kot judovski spreobrnjenec je že častil Boga. Verjetno še dolgo ne bi imel druge priložnosti, da bi se krstil. Še pomembnejše pa je, da je dobro  vedel, kaj Bog od njega pričakuje, in je hotel to delati iz vsega srca. Filip je z veseljem ustregel njegovi prošnji in Etiopijec je po krstu »veselo nadaljeval svojo pot«. V svoji domovini je nedvomno navdušeno oznanjeval dobro novico. (Apostolska dela 8:36–39)

⁴ Čeprav posvetitve in krsta ne bi smeli jemati nalahko niti tega ne bi smeli storiti prenagljeno, pa dogodek z etiopskim uradnikom pokaže, da so se včasih nekateri krstili kmalu potem, ko so slišali resnico iz Božje Besede. * Zato je ustrezno, da premislimo o naslednjih vprašanjih: Kako se posameznik pripravi na krst? Koliko na to, kdaj se bo krstil, vpliva starost? Koliko naj bi posameznik duhovno napredoval, preden se krsti? In predvsem: Zakaj Jehova pričakuje, da se njegovi služabniki krstijo?

Svečana zaobljuba

5., 6. a) Kako se je Božje ljudstvo v preteklosti odzvalo na Jehovovo ljubezen? b) V kako tesnem odnosu z Bogom smo lahko, potem ko se krstimo?

⁵ Po tem, ko je Jehova rešil Izraelce iz Egipta, jim je ponudil, da postanejo njegova »posebna lastnina« (SSP). Pripravljen jih je bil ljubiti, varovati in jih imeti za »svet narod«. Toda da bi dobili te blagoslove, so se morali na Božjo ljubezen konkretno odzvati. In to so tudi storili: Strinjali so se, da bodo izpolnjevali »vse, kar je govoril GOSPOD,« in stopili v zavezo z njim. (2. Mojzesova 19:4–9) V prvem stoletju je Jezus svojim sledilcem zapovedal, naj pridobivajo učence med ljudmi iz vseh narodov, in tisti, ki so njegove nauke sprejeli, so se krstili. Od tega, ali so verovali v Jezusa Kristusa in se krstili, je bil odvisen njihov dober odnos z Bogom. (Matej 28:19, 20; Apostolska dela 2:38, 41)

⁶ Ti svetopisemski pripovedi kažeta, da Jehova blagoslavlja tiste, ki se slovesno zaobljubijo, da mu bodo služili, in nato po tem tudi živijo. Za kristjane sta posvetitev in krst nujna, poleg tega pa tudi prinašata Jehovov blagoslov. Odločeni smo, da bomo hodili po njegovih poteh in iskali njegovo vodstvo. (Psalm 48:14, NW) Jehova pa nas tako rekoč prime za roko in vodi po poti, po kateri naj bi hodili. (Psalm 73:23; Izaija 30:21; 41:10, 13)

7. Zakaj se mora človek za posvetitev in krst odločiti sam?

⁷ K temu, da se posvetimo in krstimo, bi nas morali navesti ljubezen do Jehova in želja, da mu služimo. Nihče naj ne bi tega storil samo zato, ker mu je nekdo rekel, da je že dovolj dolgo preučeval, ali ker se nameravajo krstiti njegovi prijatelji. Seveda lahko starši in drugi zreli kristjani posameznika spodbujajo, da bi razmišljal o posvetitvi in krstu. Apostol Peter je na binkošti svoje poslušalce spodbujal, naj se ‚dajo krstiti‘. (Apostolska dela 2:38) Toda naša posvetitev je nekaj osebnega in tega nihče ne more narediti namesto nas. Za to, da bomo izpolnjevali Božjo voljo, se moramo odločiti sami. (Psalm 40:8)

Ustrezna priprava na krst

8., 9. a) Zakaj po Svetem pismu ni sprejemljivo krstiti dojenčka? b) Koliko naj bi mladi pred krstom duhovno napredovali?

⁸ Ali so se otroci zmožni posvetiti Jehovu na temelju razuma in točnega spoznanja? V Svetem pismu nikjer ne piše, koliko mora biti kdo star, da se lahko krsti. Toda jasno je, da dojenčki ne morejo verovati, ne morejo se na temelju vere odločati, niti se Bogu posvetiti. (Apostolska dela 8:12) Zgodovinar Avgust Neander je v svoji knjigi General History of the Christian Religion and Church glede kristjanov v prvem stoletju napisal: »Na začetku so krščevali samo odrasle, saj so ti lahko razumeli pomen krsta in vere, ki je tesno povezana z njim.«

 ⁹ Nekateri mladi že sorazmerno zgodaj razvijejo določeno mero duhovnosti, drugi pa za to potrebujejo več časa. Toda da bi se mlad človek lahko krstil, bi moral navezati oseben odnos z Jehovom, dobro poznati temeljne nauke Svetega pisma in jasno razumeti, kaj vse posvetitev zajema – prav kakor to velja za odrasle.

10. Kaj mora nekdo storiti, preden se posveti in krsti?

¹⁰ Jezus je svojim učencem naročil, naj učijo nove vsega, kar je zapovedal. (Matej 28:20) Zato si mora novi učenec najprej pridobiti točno spoznanje resnice, na temelju katerega lahko zatem razvije vero v Jehova in njegovo Besedo. (Rimljanom 10:17; 1. Timoteju 2:4; Hebrejcem 11:6) Ko se nato svetopisemska resnica dotakne njegovega srca, ga to spodbudi h kesanju in k temu, da se odvrne od prejšnjega načina življenja. (Apostolska dela 3:19) In končno doseže stopnjo, ko si zaželi, da bi se posvetil Jehovu in se krstil, kot je to zapovedal Jezus.

11. Zakaj je pomembno, da pred krstom redno sodelujemo v oznanjevanju?

¹¹ Nadaljnji pomemben korak pri napredovanju do krsta je sodelovanje v oznanjevanju kraljestvene dobre novice. To je glavno delo, ki ga je Jehova dal svojemu ljudstvu v teh zadnjih dneh. (Matej 24:14) Nekrščeni oznanjevalci torej lahko okusijo radost, ki jo prinaša pogovarjanje o svoji veri z drugimi. S sodelovanjem pri tem delu se tudi pripravijo na to, da bodo lahko po krstu redno in goreče sodelovali v terenski službi. (Rimljanom 10:9, 10, 14, 15)

Ali vam kaj preprečuje, da se ne krstite?

12. Kaj morda nekatere zadržuje, da se ne krstijo?

¹² Nekateri morda odlašajo s krstom, ker niso pripravljeni sprejeti odgovornosti, ki je s tem povezana. Zavedajo se, da bodo morali precej spremeniti svoje življenje, da bi lahko ustrezali Jehovovim merilom. Ali pa se bojijo, da bodo po krstu le stežka izpolnjevali Božje zahteve. Nekateri morda celo razmišljajo: »Mogoče bom nekoč naredil kaj slabega in bom izobčen.«

13. Kaj je nekatere v Jezusovih dneh zadrževalo, da niso postali Jezusovi sledilci?

¹³ V Jezusovih dneh so nekateri dovolili, da so jih pred tem, da bi postali Jezusovi učenci, ovirali lastni interesi in družinske vezi. Neki pismar je dejal, da je pripravljen iti za Jezusom, kamorkoli bi ta šel. Toda Jezus ga je opozoril na to, da sam mnogokrat nima niti kje prenočiti. Ko je Jezus povabil nekega drugega poslušalca, naj mu prične slediti, je ta odgovoril, da mora najprej ‚pokopati‘ svojega očeta. Namesto da bi šel za Jezusom in za odgovornost, ki jo je imel do svoje družine, poskrbel takrat, ko bi prišel čas za to, je verjetno raje ostal doma in čakal, dokler mu ne bi oče umrl. Tretji pa je Jezusu rekel, da bi se moral, preden bi šel za njim, ‚posloviti‘ od svojih domačih. Jezus je takšno odlašanje označil za ‚oziranje nazaj‘. Videti je torej, da bodo lahko tisti, ki hočejo odlašati, vselej našli izgovor za to, da ne izpolnijo  svoje krščanske odgovornosti. (Luka 9:57–62)

14. a) Kako so se odzvali Peter, Andrej, Jakob in Janez, ko jih je Jezus povabil, naj postanejo ribiči ljudi? b) Zakaj naj se Jezusovega jarma ne bi obotavljali sprejeti?

¹⁴ Povsem drugače pa so se odzvali Peter, Andrej, Jakob in Janez. Biblija poroča, da so takrat, ko jih je Jezus povabil, naj mu sledijo in postanejo ribiči ljudi, ‚pri priči pustili mreže in šli za njim‘. (Matej 4:19–22) Ker so se nemudoma tako odločili, so lahko osebno izkusili, kako resnične so njegove besede, ki jih je izrekel nekoč pozneje: »Nadenite si moj jarem ter se učite od mene, ker sem blage narave in ponižnega srca, in našli boste poživitev svojim dušam. Kajti moj jarem je prijeten in moje breme lahko.« (Matej 11:29, 30) Krst resda prinaša s seboj določeno odgovornost, toda Jezus nam zagotavlja, da je ta jarem prijeten, ga ni težko nositi in nas lahko neizmerno osveži.

15. Kako nam Mojzesova in Jeremijeva izkušnja kažeta, da se lahko zanesemo na to, da nas bo Bog podpiral?

¹⁵ Seveda ni nič neobičajnega, če se človek ne čuti dovolj usposobljenega. Mojzes in Jeremija sta bila sprva prepričana, da nista zmožna opraviti naloge, ki jima jo je dal Jehova. (2. Mojzesova 3:11; Jeremija 1:6) Kako ju je Bog potolažil? Mojzesu je rekel: »Jaz bodem s teboj.« Jeremiju pa je obljubil: »Jaz sem s teboj, da te rešim.« (2. Mojzesova 3:12; Jeremija 1:8) Tudi mi smo lahko prepričani, da nas bo Bog podpiral. Nenehne dvome, ali bomo lahko živeli v skladu s svojo posvetitvijo ali ne, nam bosta pomagala premagati naša ljubezen do Boga in naše zaupanje njemu. »V ljubezni ni strahu,« je napisal apostol Janez, »temveč dovršena ljubezen strah odganja.« (1. Janezovo 4:18) Kadar mora majhen fantič hoditi sam, ga je morda strah, toda povsem drugače se počuti, kadar hodi s svojim očetom z roko v roki. Če podobno zaupamo v Jehova z vsem svojim srcem, nam on obljublja, da bo, ko bomo hodili z njim, ‚naredil naše steze ravne‘. (Pregovori 3:5, 6)

Dostojanstven dogodek

16. Zakaj je pri krstu potrebna popolna potopitev v vodo?

¹⁶ Običajno je pred samim krstom svetopisemsko predavanje, v katerem je pojasnjen pomen krščanskega krsta. Na koncu predavatelj kandidate zaprosi, da javno razglasijo svojo vero, tako da odgovorijo na dve vprašanji za krst. (Rimljanom 10:10; glej okvir na strani 22.) Kandidati se nato krstijo s potopitvijo v vodi, po vzorcu, ki ga je dal sam Jezus.  Biblija pokaže, da je Jezus po svojem krstu »prišel iz vode«. (Matej 3:16; Marko 1:10) Očitno je Janez Krstnik Jezusa popolnoma potopil. * Popolna potopitev je ustrezen simbol velike spremembe, ki smo jo storili v življenju: simbolično smo umrli glede prejšnjega načina življenja in pričeli novo življenje, v katerem bomo služili Bogu.

17. Kako lahko k dostojanstvenosti krsta prispevajo kandidati za krst in tisti, ki krst opazujejo?

¹⁷ Krst je resen in obenem radosten dogodek. Biblija nakazuje, da je Jezus takrat, ko ga je Janez potopil v reki Jordan, molil. (Luka 3:21, 22) Današnji kandidati za krst bi morali biti v skladu s tem njegovim zgledom ustrezno spoštljivi. In ker nas Biblija spodbuja, naj se v vsakdanjem življenju oblačimo spodobno, bi ta nasvet morali še toliko bolj upoštevati na dan svojega krsta! (1. Timoteju 2:9) Tudi opazovalci lahko pokažejo dolžno spoštovanje s tem, da pozorno prisluhnejo predavanju za krst in sam krst opazujejo spoštljivo. (1. Korinčanom 14:40)

Blagoslovi, ki jih uživajo krščeni učenci

18., 19. Katere prednosti in blagoslove prinese krst?

¹⁸ Ko se posvetimo Bogu in se krstimo, postanemo del edinstvene družine. Najprej nam Jehova postane Oče in Prijatelj. Pred krstom smo bili od Boga odtujeni, sedaj pa smo se z njim spravili. (2. Korinčanom 5:19; Kološanom 1:20) Po Kristusovi žrtvi smo se približali Bogu in on se je približal nam. (Jakob 4:8) Prerok Malahija je napisal, da je Jehova na tiste, ki uporabljajo in nosijo njegovo ime, pozoren, jih posluša in njihovo ime zapiše v svojo spominsko knjigo. »Zagotovo bodo moji,« (NW) pravi Bog, »in jim prizanesem, kakor mož prizanese sinu svojemu, ki mu služi.« (Malahija 3:16–18)

¹⁹ Krst nam tudi omogoči, da postanemo del svetovne bratovščine. Ko je apostol Peter vprašal, kako bodo Kristusovi učenci blagoslovljeni za vse žrtve, ki so jih naredili, jim je Jezus obljubil: »Vsak, ki je zaradi mojega imena zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali polja, bo dobil mnogokrat več in podedoval večno življenje.« (Matej 19:29) Leta pozneje je Peter pisal o ‚vseh bratih‘ oziroma bratovščini, ki je do takrat nastala »po svetu«. Osebno je izkusil podporo in blagoslove ljubeče bratovščine, in to lahko izkusimo tudi mi. (1. Petrovo 2:17; 5:9)

20. Katero dragoceno upanje prinaša s seboj krst?

²⁰ Poleg tega je Jezus poudaril, da bodo tisti, ki bodo šli za njim, ‚podedovali večno življenje‘. Da, posvetitev in krst prinašata s seboj upanje, da se bomo »oklenili pravega življenja«, večnega življenja v Božjem novem svetu. (1. Timoteju 6:19) Le kakšen boljši temelj za svojo prihodnost in prihodnost svoje družine bi lahko imeli? S tem dragocenim upanjem bomo lahko ‚hodili v imenu GOSPODA, Boga svojega, vedno in vekomaj‘. (Miha 4:5)

[Podčrtni opombi]

Ali lahko pojasnite?

• Kako in zakaj naj bi se odzvali na Jehovovo ljubezen?

• Koliko naj bi posameznik duhovno napredoval pred krstom?

• Zakaj naj ne bi dopustili, da bi nas strah pred neuspehom ali nepripravljenost, da bi sprejeli odgovornost, zadrževala pred tem, da bi se krstili?

• Katere edinstvene blagoslove lahko uživajo krščeni učenci Jezusa Kristusa?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 26]

»Kaj mi preprečuje, da se ne bi dal krstiti?«

[Slike na strani 29]

Krst je resen in obenem radosten dogodek