Starši, bodite svojim otrokom dober zgled

»PSIHOLOGI lahko kar ustavijo svoje stoletje dolgo iskanje ključa, ki bi razkril, kako vzgojiti dobrega otroka – ne zato, ker so ključ našli, ampak zato, ker ne obstaja.« Tako so v reviji Time povzeli vsebino knjige, ki govori o vzgoji otrok. Knjiga trdi, da otroci sprejemajo predvsem vrednote svojih vrstnikov, ne pa vrednot svojih staršev.

Nobenega dvoma ni, da je pritisk vrstnikov močna sila, na katero moramo računati. (Pregovori 13:20; 1. Korinčanom 15:33) Kolumnist William Brown je opazil: »Če za najstnika sploh obstaja kakšen bog, je to bog pripadnosti. [. . .] Za najstnika ni hujšega kot biti drugačen.« Kadar staršem ne uspe ustvariti toplega in prijetnega družinskega okolja ali s svojimi otroki ne preživijo dovolj časa – oboje je nekaj čisto običajnega ob današnjem natrpanem urniku – pravzaprav na široko odprejo vrata škodljivemu vplivu vrstnikov.

Še več, v teh »zadnjih dneh« je družina pod pritiskom, ker so, kot je napovedala Biblija, ljudje prezaposleni z denarjem, užitki in s samim sabo. Ali naj bi nas potem presenetilo, ko vidimo, da so otroci ‚neposlušni staršem, [. . .] nehvaležni, nezvestovdani [in] brez vsakršne naravne naklonjenosti‘? (2. Timoteju 3:1–3)

Izraz ‚naravna naklonjenost‘ se v Bibliji nanaša na ljubezen med družinskimi člani. Ta ljubezen je naravna vez, ki žene starše, da skrbijo za svoje otroke, te pa spodbuja, da se navežejo na svoje starše. Toda kadar starši otrokom izkazujejo premalo naravne naklonjenosti, ti čustveno podporo iščejo drugje – običajno pri svojih vrstnikih, in verjetno bodo sprejeli njihove vrednote in stališče. Vendar se da temu pogosto ogniti, če starši dovolijo, da biblijska načela vodijo njihovo družinsko življenje. (Pregovori 3:5, 6)

Družina – Božja ureditev

Potem ko je Bog združil Adama in Evo kot moža in ženo, jima je dal nalogo: »Plodita in množita se in napolnita zemljo.« Od tedaj naprej obstaja družina – oče, mati in otroci. (1. Mojzesova 1:28; 5:3, 4; Efežanom 3:14, 15) Jehova je ljudi, da bi jim pomagal vzgojiti otroke, že ustvaril z določenim občutkom za starševstvo. V nasprotju z živalmi pa ljudje potrebujemo dodatno pomoč, zato nam je priskrbel tudi navodila v pisni obliki. Ta vsebujejo moralne in duhovne smernice ter smernice o tem, kako ustrezno disciplinirati otroke. (Pregovori 4:1–4)

Bog še posebej očetom pravi: »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem  srcu. In marljivo jih uči otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.« (5. Mojzesova 6:6, 7; Pregovori 1:8, 9) Ne spreglejte, da so morali starši imeti Božji zakon najprej v svojem srcu. Zakaj je bilo to pomembno? Zato, ker pouk, ki druge zares motivira, ne prihaja iz ust, ampak iz srca. Samo takrat, ko bodo starši učili iz svojega srca, bodo dosegli srce svojih otrok. Takšni starši bodo tudi dober zgled otrokom, saj ti zlahka zaznajo neodkritost. (Rimljanom 2:21)

Krščanskim staršem je rečeno, naj svoje otroke od najzgodnejšega otroštva »vzgajajo, disciplinirajo, jim svetujejo in jih opominjajo v Gospodu«. (Efežanom 6:4, The Amplified Bible; 2. Timoteju 3:15) Od najzgodnejšega otroštva? Da! »Včasih starši ne zaupamo otrokom toliko, kot si zaslužijo,« je pisala neka mati. »Podcenjujemo njihove zmožnosti. Imajo potencial, mi, starši pa ga moramo izkoristiti.« Da, otroci ljubijo učenje, in kadar jih poučujejo bogaboječi starši, se bodo tudi naučili ljubiti. Takšni otroci se bodo ob omejitvah, ki jim jih postavljajo starši, počutili varne in brezskrbne. Uspešni starši torej težijo za tem, da bi bili ljubeči tovariši, dobri sogovorniki in potrpežljivi, vendar odločni učitelji, ki omogočajo svojim otrokom zdravo okolje, v katerem ti dobro napredujejo. *

Zaščitite svoje otroke

Neki zaskrbljeni ravnatelj iz Nemčije je staršem pisal: »Vas, spoštovani starši, bi radi spodbudili, da bi sami bolj in odločneje posegli v vzgojo otrok; ne prepustite jih televiziji ali ulici, ker je to, v kakšnega človeka se bo razvil otrok, v resnici vaša [odgovornost].«

Če prepustimo otroka televiziji ali ulici, pravzaprav dovolimo, da nanj vpliva duh tega sveta. (Efežanom 2:1, 2) Ta posvetni duh je v popolnem nasprotju z Božjim duhom, saj je kot močan veter, ki nosi s sabo semena ‚zemeljskega, živalskega, demonskega‘ razmišljanja in jih velikodušno odlaga v um in srce naivnega ali neumnega. (Jakob 3:15) Takšno plevelu podobno razmišljanje sčasoma preraste srce. Kako to, kar je posejano v srcu, vpliva na človeka, je ponazoril Jezus: »Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudobni človek pa prinaša iz hudobnega zaklada hudo. Njegova usta namreč govore, česar je srce prepolno.« (Luka 6:45) Zato nas Biblija opominja: »Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja.« (Pregovori 4:23)

Seveda so otroci otroci, in nekateri so nagnjeni k svojevoljnosti, celo h kljubovanju. (1. Mojzesova 8:21) Kaj lahko storijo starši? »Neumnost je pripeta k dečkovemu srcu, a šiba strahovanja jo odpravi daleč od njega,« pravi Biblija. (Pregovori 22:15) Nekateri gledajo na ta nasvet kot na kruto ravnanje, ki mu je že potekel rok. Pravzaprav pa je Biblija proti kakršnemu koli nasilju in zlorabljanju. »Šiba«, ki se v Svetem pismu kdaj pa kdaj nanaša tudi na dobesedno šibo, tukaj predstavlja starševsko avtoriteto, ki jo starša izvajata odločno,  toda ljubeče in ustrezno, ker ju skrbi za otrokovo večno dobro. (Hebrejcem 12:7–11)

Preživljajte prosti čas z otroki

Splošno znano je, da otroci potrebujejo igro in razvedrilo, da bi se zdravo razvijali. Zato modri starši izkoristijo priložnosti, da utrdijo vezi s svojimi otroki, tako da z njimi preživljajo prosti čas, kadar koli je to mogoče. To torej ne pomeni samo tega, da lahko starši usmerjajo svoje otroke pri izbiri prave sprostitve, ampak jim lahko tudi pokažejo, kako zelo cenijo njihovo družbo.

Neki oče, ki je Priča, pravi, da se je, ko je prišel domov iz službe, s svojim sinom pogosto igral z žogo. Neka mati se spominja, da so imeli njeni otroci najraje družabne igre. Odrasla hči se spomni, da so z družino radi skupaj kolesarili. Vsi ti otroci so sedaj odrasli, vendar je njihova ljubezen do staršev – in do Jehova – ostala trdna, če ni postala še trdnejša.

Resnično, starši, ki z besedo in dejanji pokažejo, da ljubijo svoje otroke, in hočejo biti z njimi, pustijo močan pečat, ki pogosto traja vse življenje. Na primer mnogi, ki so diplomirali na Watchtowerjevi biblijski šoli Gilead, so povedali, da sta k njihovi želji za polnočasno službo prispevala zgled in spodbuda staršev. Kakšna čudovita dediščina za otroke in kakšen blagoslov za starše! Res je, da ne bodo mogli vsi otroci polnočasno služiti, ko odrastejo, toda vsi bodo gotovo spoštovali bogoboječe starše, ki so jim postali najbližji prijatelji in glavni vzorniki, obenem pa jim bodo ti stalna opora in pomoč. (Pregovori 22:6; Efežanom 6:2, 3)

Samohranilci lahko uspejo

Danes veliko otrok odrašča v enostarševskih družinah. Kljub temu da to še oteži izziv vzgajanja otrok, pa so lahko starši vseeno uspešni. Samohranilce lahko spodbudi biblijski zgled Evnike, judovske kristjanke iz prvega stoletja. Poročena je bila z nevernikom, ki je najverjetneje ni duhovno podpiral. Vendar je bila vseeno vzorna v poučevanju Timoteja. Dober vpliv, ki sta ga imeli s Timotejevo babico Loido od njegovega najzgodnejšega otroštva, se je izkazal za močnejšega od katerega koli negativnega vpliva, ki bi ga utegnili imeti Timotejevi sovrstniki. (Apostolska dela 16:1, 2; 2. Timoteju 1:5; 3:15)

Danes mnogi mladi, ki so odraščali v družini z neverujočim staršem ali v enoroditeljski družini, odsevajo ravno tako dobre lastnosti, kot jih je Timotej. Ryan, ki je danes star 22 let in je polnočasni služabnik, je na primer odraščal v enoroditeljski družini skupaj s starejšim bratom in sestro. Oče je bil alkoholik in je družino zapustil, ko je bilo Ryanu štiri leta. »Mami je bila odločena, da bo naša družina še naprej služila Jehovu,« se spominja  Ryan, »in za tem si je prizadevala z vsem srcem.«

»Na primer,« pravi Ryan, »poskrbela je, da smo se družili z vrstniki, ki so na nas dobro vplivali. Nikoli ni dovolila, da bi se družili s tistimi, za katere v Bibliji piše, da so slaba družba, pa naj si bo zunaj ali znotraj občine. Prav tako nam je privzgojila pravilen pogled na posvetno izobraževanje.« Čeprav je bila Ryanova mati pogosto zaposlena in zato utrujena, je to ni odvrnilo od tega, da se ne bi ljubeče zanimala za svoje otroke. »Vedno je želela biti poleg nas in se z nami pogovarjati,« pravi Ryan. »Bila je potrpežljiva, vendar odločna učiteljica, ki je dala vse od sebe, da bi lahko imeli reden družinski biblijski pouk. Kadar je šlo za biblijska načela, v njenem slovarju ni bilo besede ‚kompromis‘.«

Ko se Ryan ozre nazaj, se zaveda, da je od ljudi na njegovo življenje in na življenje njegovega brata in sestre, najmočneje vplival roditelj, ki je resnično ljubil Boga in svoje otroke. Tako torej vi, krščanski starši – brez zakonca ali z njim, pa naj je ta Priča ali ne – ne vdajte se obupu oziroma ne popustite pri začasnih ovirah, medtem ko se trudite poučevati svoje otroke. Včasih se nekateri mladi podobno kot izgubljeni sin morda odvrnejo od resnice. Vendar, ko bodo videli, da je ta svet dejansko zelo temačen in hladen, se bodo morda vrnili. Da, »neprestano hodi v popolnosti svoji pravični, blagor otrokom njegovim za njim«. (Pregovori 20:7; 23:24, 25; Luka 15:11–24)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/sliki na strani 11]

Jezusove starše je izbral Bog

Ko je Jehova poslal svojega Sina na zemljo, da bi se rodil kot človek, mu je skrbno izbral starša. Zanimivo je, da je izbral ponižen, duhovno naravnan par, ki Jezusa ni razvajal, ampak ga je poučeval o Božji Besedi ter o vrednosti trdega dela in odgovornosti. (Pregovori 29:21; Žalostinke 3:27) Jožef je Jezusa naučil tesarskih del, in brez dvoma sta oba, Jožef in Marija, od prvorojenca pričakovala, da jima bo pomagal pri skrbi za njune preostale otroke, ki jih je bilo še vsaj šest. (Marko 6:3)

Lahko si predstavljate Jožefovo družino, kako se ob pashi skupaj pripravljajo na vsakoletno potovanje v Jeruzalem, ki je bilo v obe smeri skupaj dolgo 200 kilometrov, in to brez sodobnih prevoznih sredstev. Da bi vse prav potekalo, je morala biti družina, ki je štela devet ali več članov, dobro organizirana za takšno dolgo potovanje. (Luka 2:39, 41) Kljub izzivom sta Jožef in Marija brez dvoma cenila te dogodke, morda sta takrat tudi izkoristila priložnost, da poučita svoje otroke o preteklih biblijskih prigodah.

Jezus je bil, medtem ko je odraščal doma, »pokoren« svojim staršem in je vseskozi »napredoval v modrosti, telesni rasti in naklonjenosti pri Bogu in pri ljudeh«. (Luka 2:51, 52) Da, Jožef in Marija sta se izkazala vredna Jehovovega zaupanja. Kakšen odličen zgled sta današnjim staršem! (Psalm 127:3)