»Jaz sem z vami«
»Jaz sem z vami«
‚Poslanec GOSPODOV je rekel: Jaz sem z vami, govori GOSPOD.‘ (HAGAJ 1:13)
1. Katero preroško vzporednico za današnje dni je povedal Jezus?
ŽIVIMO v pomembnem času zgodovine. Biblijske prerokbe, ki se izpolnjujejo pred našimi očmi, dokazujejo, da smo od leta 1914 v »Gospodovem dnevu«. (Razodetje 1:10) Verjetno ste o tem že veliko preučevali, zato veste, da je Jezus primerjal ‚dneve Sina človekovega‘, ko bo imel kraljevsko oblast, z ‚Noetovimi dnevi‘ in ‚Lotovimi dnevi‘. (Luka 17:26, 28) Biblija torej nakazuje, da so bili dogodki v njunih dneh preroška vzporednica. Vendar obstaja še ena vzporednica, ki si zasluži našo pozornost.
2. Kaj je Jehova naročil Hagaju in Zahariju?
2 Razmislimo, kaj se je dogajalo v dneh hebrejskih prerokov Hagaja in Zaharija. Katero sporočilo, ki se nanaša posebej na Jehovovo ljudstvo v našem času, sta oznanjala ta zvesta preroka? Hagaj in Zaharija sta bila ‚GOSPODOVA poslanca‘, ki sta govorila Judom, ko so se vrnili iz ujetništva v Babilonu. Bog jima je naročil, naj Izraelcem zagotovita, da jih bo podpiral pri gradnji templja. (Hagaj 1:13; Zaharija 4:8, 9) Čeprav knjigi, ki sta ju napisala Hagaj in Zaharija, nista zajetni, sta del ‚vsega Pisma, [ki] je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti‘. (2. Timoteju 3:16)
Moralo bi nas zanimati
3., 4. Zakaj bi nas morala zanimati Hagajeva in Zaharijeva sporočila?
3 Hagajeva in Zaharijeva sporočila so nedvomno koristila takratnim Judom in njune prerokbe so se že takrat izpolnile. Zakaj pa smo lahko prepričani, da bi ti knjigi morali zanimati tudi nas danes? Odgovor lahko najdemo v Pismu Hebrejcem 12:26–29. Tukaj je apostol Pavel navajal iz Hagaja 2:6, kjer piše, da bo Bog ‚potresel nebo in zemljo‘. S tem tresenjem bo na koncu ‚prevrgel prestole kraljestev in uničil moč kraljestvom poganov [narodov, NW]‘. (Hagaj 2:22)
4 Potem ko je Pavel navajal iz Hagajeve knjige, je povedal, kaj se bo zgodilo s ‚kraljestvi narodov‘ in koliko boljše je Kraljestvo, ki ga bodo prejeli maziljeni kristjani, saj tega Kraljestva ne bo mogoče pretresti. (Hebrejcem 12:28) Iz tega lahko vidimo, da se v prvem stoletju našega štetja, ko je bilo napisano pismo Hebrejcem, Hagajeve in Zaharijeve prerokbe še niso izpolnile. Danes na zemlji še vedno živi ostanek maziljencev, ki so skupaj z Jezusom dediči Mesijanskega kraljestva. Torej morajo veljati Hagajeve in Zaharijeve prerokbe tudi za naš čas.
5., 6. Kaj se je dogajalo, preden sta začela prerokovati Hagaj in Zaharija?
5 Iz Ezrove knjige izvemo nekaj o tem, kaj se je dogajalo, preden sta Hagaj in Zaharija začela prerokovati. Potem ko so se Judje leta 537 pr. n. št. vrnili iz suženjstva v Babilonu, sta deželni upravitelj Zerubabel in veliki duhovnik Jozue (oziroma Jesua) leta 536 pr. n. št. nadzorovala polaganje temelja za novi tempelj. (Ezra 3:8–13; 5:1) To je bil razlog za veliko veselje, vendar je Jude kmalu pričel obhajati strah. V Ezru 4:4 piše, da so nasprotniki, »ljudstvo dežele«, ‚slabili roke Judovemu ljudstvu ter jih s strašenjem motili pri zidanju‘. Ti sovražniki, predvsem Samarijani, so Jude lažno obtoževali in perzijskega kralja navedli, da je prepovedal gradnjo templja. (Ezra 4:10–21)
6 Navdušenje, s katerim je Božje ljudstvo začelo graditi tempelj, je splahnelo. Judje so pričeli posvečati pozornost osebnim stvarem. Toda leta 520 pr. n. št., 16 let po tem, ko je bil položen tempeljski temelj, je Jehova pooblastil Hagaja in Zaharija, naj spodbudita ljudstvo, da bi ponovno pričeli graditi tempelj. (Hagaj 1:1; Zaharija 1:1) Judje so se z novimi močmi, ki sta jim jih vlila Božja poslanca, in z jasnim dokazom, da jih Jehova podpira, vrnili h gradnji templja in ga leta 515 pr. n. št. dokončali. (Ezra 6:14, 15)
7. V čem so razmere, v katerih sta živela staroveška preroka, podobne današnjim?
7 Ali veste, kaj vse to pomeni za nas? Prejeli smo delo, ki je povezano z oznanjevanjem ‚dobre novice o kraljestvu‘. (Matej 24:14) To delo je dobilo še poseben zagon po prvi svetovni vojni. Ravno tako, kot so bili starodavni Judje izpuščeni iz dobesednega ujetništva v Babilonu, tako je bilo Jehovovo ljudstvo v novodobnem času osvobojeno iz ujetništva Babilona Velikega, svetovnega imperija krive religije. Božji maziljenci so se marljivo lotili oznanjevanja, poučevanja in usmerjanja ljudi k pravemu čaščenju. To delo se danes nadaljuje v še večjem obsegu, in morda v njem sodelujete tudi vi. Sedaj je čas, da ga opravljamo, saj je konec te hudobne stvarnosti tik pred vrati! To delo, ki nam ga je dal Bog, se mora nadaljevati, dokler ne bo Jehova posegel v človeške zadeve v ‚veliki stiski‘. (Matej 24:21) Takrat bo odstranil hudobijo in po vsej zemlji bo lahko uspevalo pravo čaščenje.
8. Zakaj smo lahko prepričani, da nas Bog podpira pri našem delu?
8 Hagajeve in Zaharijeve prerokbe kažejo, da smo lahko prepričani, da nas Jehova podpira in blagoslavlja, ko z vsem srcem sodelujemo pri tem delu. Kljub temu da si nekatere oblasti prizadevajo, da bi zatrle Božje služabnike oziroma prepovedale njihovo delo, ki jim ga je zapovedal Bog, nobena ne more ustaviti napredovanja oznanjevalskega dela. Pomislite na to, kako je Jehova blagoslovil kraljestveno delo s porastom v desetletjih po prvi svetovni vojni pa vse do danes. Vendar je še vedno veliko dela.
9. O katerih dogodkih iz preteklosti bi morali razmisliti in zakaj?
9 Kako nas lahko to, kar izvemo iz Hagajeve in Zaharijeve knjige, spodbudi, da še bolj ubogamo Božjo zapoved glede oznanjevanja in poučevanja? No, pa poglejmo, kaj se lahko naučimo iz teh dveh biblijskih knjig. Razmislimo na primer o nekaterih podrobnostih, ki so povezane s tem, kako so Judje zidali tempelj. Kot smo že omenili, so Judje, ki so se iz Babilona vrnili v Jeruzalem, opustili gradnjo templja. Potem ko so položili temelj, so pri delu popustili. Kakšen napačen pogled na to delo so si sčasoma pridobili? In kaj se lahko iz tega naučimo?
Pridobimo si pravilen pogled
10. Kakšen napačen pogled so si Judje sčasoma pridobili in kaj se je zato zgodilo?
10 Judje, ki so se vrnili domov, so govorili: »Ni še prišel čas.« (Hagaj 1:2) Ko so leta 536 pr. n. št. začeli graditi tempelj, tako da so položili temelj, niso govorili, da ‚čas še ni prišel‘. Vendar so kmalu dopustili, da je nasprotovanje sosedov in vmešavanje oblasti vplivalo na njih. Več pozornosti so pričeli posvečati svojim hišam in lastnemu udobju. Da bi jih Jehova opozoril na razliko med njihovimi zasebnimi hišami, ki so bile obite z deskami, in templjem, ki ni bil dokončan, jih je vprašal: »Za vas same pa je čas, da prebivate v svojih z deskami obitih hišah, hiša ta pa bodi pusta?« (Hagaj 1:4)
11. Zakaj je Jehova moral svetovati Judom v Hagajevih dneh?
11 Da, Judje so spremenili svoj pogled na to, kaj ima prednost. Namesto da bi bil Božjemu ljudstvu najbolj pomemben Jehovov namen, da se zgradi tempelj, so se pričeli zanimati predvsem zase in za svoja domovanja. Delo pri Božji hiši čaščenja pa so zanemarjali. Jehova je Jude, kot je to zapisano v Hagaju 1:5, SSP, spodbudil, naj ‚v srcu premislijo svoje poti‘. S tem jim je prigovarjal, naj se ustavijo in premislijo, kaj delajo in kaj doživljajo, zato ker jim gradnja templja ni več na prvem mestu v življenju.
12., 13. Kako je v Hagaju 1:6 opisano, v kakšnem stanju so bili Judje, in kaj ta vrstica pomeni?
12 Kot si lahko predstavljate, je to, da so Judje dajali prednost napačnim stvarem, vplivalo na njih osebno. Bodite pozorni, kako je na to gledal Bog, in je zapisano v Hagaju 1:6: »Veliko ste sejali, a malo ste spravili pod streho; jeste, pa se ne nasitite, pijete, pa se ne napijete; oblačite se, a nihče se ne ogreje; in kdor prisluži plačilo, ga vrže v raztrgano mošnjo.«
13 Judje so živeli v deželi, ki jim jo je dal Bog, vendar ta ni obrodila, kakor so si želeli. Kot jih je Jehova že vnaprej opozoril, jim je odtegnil svoj blagoslov. (5. Mojzesova 28:38–48) Brez njegove podpore so sejali, vendar je bila žetev pičla – hrane ni bilo dovolj, da bi zadovoljila njihove želje. Brez njegovega blagoslova se niso mogli toplo obleči. Zdelo se je celo, da denar, ki si ga prislužijo, spravljajo v mošnjo, ki je polna lukenj, tako da od njega niso imeli nobene koristi. Kaj pa pomenijo besede »Pijete, pa se ne napijete«? Bog pijančevanje obsoja, zato te besede ne morejo pomeniti, da bi bila pijanost znamenje njegovega blagoslova. (1. Samuelova 25:36; Pregovori 23:29–35) Te besede pravzaprav zopet povedo, da so Judje izgubili Božji blagoslov. Pridelali so tako malo vina, da se nikakor niso mogli opijaniti. V Slovenskem standardnem prevodu so besede iz Hagaja 1:6 takole prevedene: »Pijete, a se ne odžejate.«
14., 15. Kaj se lahko naučimo iz Hagaja 1:6?
14 Namen tega pregledovanja ni, da bi se učili o tem, kakšen naj bi bil naš dom oziroma kako naj bi bil opremljen. Dolgo preden so bili Izraelci pregnani, je prerok Amos pograjal bogataše zaradi njihovih ‚slonokoščenih hiš‘ in ‚slonokoščenih postelj‘. (Amos 3:15; 6:4) Razkošne hiše in okrašeno pohištvo jim niso bili v trajno korist. Sovražni osvajalci so jim vse to zaplenili. Vendar se leta kasneje, po 70 letih izgnanstva, mnogi iz Božjega ljudstva niso iz tega nič naučili. Ali se bomo mi? Primerno bi bilo, da se vsak od nas vpraša: ‚Koliko se, pošteno rečeno, posvečam svojemu domu in dekoriranju le tega? Ali načrtujem dodatno izobraževanje, da bi napredoval na poklicni poti, čeprav bi to od mene več let terjalo ogromno časa in bi iz mojega življenja izrinilo pomembne duhovne reči?‘ (Luka 12:20, 21; 1. Timoteju 6:17–19)
15 To, kar beremo v Hagaju 1:6, bi nas moralo spomniti, da v svojem življenju potrebujemo Božji blagoslov. Ker ga starodavni Judje niso imeli, so trpeli posledice. Ne glede na to ali živimo v izobilju ali ne, če nimamo Jehovovega blagoslova, bomo v duhovnem pogledu prav gotovo trpeli posledice. (Matej 25:34–40; 2. Korinčanom 9:8–12) Kako pa lahko dobimo ta blagoslov?
Jehova pomaga po svojem duhu
16.–18. Kaj so besede iz Zaharija 4:6 pomenile za Jude?
16 Hagajev sodobnik, prerok Zaharija, je po navdihnjenju poudaril, kako bo Jehova spodbudil in blagoslovil tiste, ki so mu vdani. Iz tega bomo lahko videli, kako bo blagoslovil tudi nas. Takole beremo: »Ne z vojsko, ne z močjo, ampak po mojem duhu, pravi GOSPOD nad vojskami.« (Zaharija 4:6) Morda ste te besede že velikokrat slišali, toda kaj so pomenile za Jude v Hagajevih in Zaharijevih dneh ter kakšen pomen imajo za nas?
17 Spomnimo se, da so Hagajeve in Zaharijeve navdihnjene besede imele izreden učinek. Zvestim Judom so vlile novih moči. Hagaj je začel prerokovati v šestem mesecu leta 520 pr. n. št., Zaharija pa v osmem mesecu istega leta. (Zaharija 1:1) Iz Hagaja 2:18 lahko razberemo, da je delo na temeljih ponovno dodobra zaživelo v devetem mesecu. Judje so bili torej spodbujeni k delu in so poslušali Jehova, prepričani, da jih bo podpiral. Besede iz Zaharija 4:6 se nanašajo na Božjo podporo.
18 Ko so se Judje leta 537 pr. n. št. vrnili v svojo domovino, niso imeli vojske. Vendar jih je na potovanju iz Babilona varoval in vodil Jehova. S svojim duhom jih je vodil tudi, ko so kmalu po vrnitvi pričeli z gradnjo templja. In s svojim svetim duhom jih je nameraval podpreti, ko bodo z vsem srcem poprijeli za delo.
19. Čigav močan vpliv naj bi premagal Božji duh?
19 Po nizu osmih videnj je Jehova Zahariju zagotovil, da bo s svojim ljudstvom, ko bodo delo na templju zvesto opravljali do konca. Iz četrtega videnja, ki je zapisano v tretjem poglavju, lahko vidimo, da je Satan dejavno nasprotoval Judom, ki so si prizadevali zgraditi tempelj. (Zaharija 3:1) Nikakor se ni veselil tega, da bo videl velikega duhovnika Jozueta v novem templju opravljati daritve v imenu ljudstva. Čeprav je Hudič dejavno nasprotoval Judom pri gradnji templja, naj bi Jehovov duh imel glavno vlogo pri odpravljanju ovir in pri tem, da jih bo navdal z močjo, da bodo lahko nadaljevali delo, dokler tempelj ne bo dokončan.
20. Kako je sveti duh pomagal Judom, da so lahko izpolnili Božjo voljo?
20 Videti je bilo, da je zaradi nasprotovanja vladnih uradnikov, ki jim je uspelo doseči prepoved tega dela, pred njimi gori podobna ovira. Vendar je Jehova obljubil, da bo ta navidezna »gora« odstranjena in bo postala ‚ravnina‘. (Zaharija 4:7) In tako je tudi bilo! Kralj Darij I. je naročil preiskavo in odkril odlok, v katerem je Cir dovolil Judom sezidati tempelj. Tako je Darij preklical prepoved in odobril, da so Judje dobili denar iz kraljeve zakladnice, da so z njim pokrili stroške dela. Kakšen presenetljiv obrat! Ali je imel pri tem kakšno vlogo Božji duh? O tem smo lahko prepričani. Leta 515 pr. n. št., v šestem letu vladanja Darija I., je bil tempelj dokončan. (Ezra 6:1, 15)
21. a) Kako je Bog v davnini ‚potresel vse narode‘ in kako so prišle ven »dragocenosti«? b) Kako se Hagajeve besede izpolnjujejo v naših dneh?
21 V Hagaju 2:5 je prerok spomnil Jude na zavezo, ki jo je Bog sklenil z njimi na gori Sinaj, ko se je »vsa gora [. . .] silno tresla«. (2. Mojzesova 19:18) Jehova pa se je namenil, da bo v Hagajevih in Zaharijevih dneh stvari pretresal še drugače. To je simbolično opisano v 6. in 7. vrstici. Razmere v perzijskem imperiju so postale nestabilne, toda gradnja templja se je nadaljevala, dokler ni bil dokončan. Na tem kraju čaščenja so navsezadnje skupaj z Judi slavili Boga tudi Nejudje oziroma »dragocenosti vseh narodov«. Danes Bog v še večjem obsegu ‚potresa narode‘ z našim krščanskim oznanjevanjem in tako poleg ostanka maziljenih kristjanov prihajajo častit Boga tudi »dragocenosti vseh narodov«. Resnično, maziljenci in druge ovce skupaj napolnjujejo Jehovovo hišo s slavo. Ti pravi častilci verno pričakujejo čas, ko bo Jehova ‚potresel nebo in zemljo‘ v drugačnem pomenu. Takrat bo s tresenjem prevrnil kraljestva narodov in uničil njihovo moč. (Hagaj 2:22)
22. Kako Bog ‚potresa‘ narode, kakšen je rezultat tega in kaj se bo še zgodilo?
22 Kakor je bilo napovedano, se različni elementi, ki so ponazorjeni z ‚nebom, zemljo, morjem in suhoto‘, pretresajo. Ob enem takšnih pretresov so bili Satan Hudič in njegovi demoni vrženi v bližino zemlje. (Razodetje 12:7–12) Poleg tega zemeljske elemente te stvarnosti nedvomno pretresa tudi oznanjevanje, na čelu katerega so Božji maziljenci. (Razodetje 11:18) Duhovnemu Izraelu se pri služenju Jehovu pridružuje »velika množica« dragocenosti iz vseh narodov. (Razodetje 7:9, 10) Velika množica skupaj z maziljenimi kristjani oznanjuje dobro novico, da bo Bog kmalu potresel narode v harmagedonu. Ta dogodek bo omogočil, da bo po vsej zemlji pravo čaščenje postalo popolno.
Ali se spomnite?
• Kdaj in v kakšnih razmerah sta prerokovala Hagaj in Zaharija?
• Kako lahko v svojem življenju upoštevate sporočilo, ki sta ga oznanjala Hagaj in Zaharija?
• Zakaj so besede iz Zaharija 4:6 spodbudne za vas?
[Preučevalna vprašanja]
[Sliki na strani 20]
Hagajeva in Zaharijeva knjiga nam zagotavljata, da nas Bog podpira
[Slika na strani 23]
»Za vas same pa je čas, da prebivate v svojih z deskami obitih hišah, hiša ta pa bodi pusta?«
[Slika na strani 24]
Jehovovo ljudstvo sodeluje pri zbiranju »dragocenosti vseh narodov«