Kako se lahko odločamo v skladu z Božjo voljo?

NEKI moški v Združenih državah je v banko prišel s čekom za 25.000 dolarjev. Denar je nameraval vložiti na hranilno knjižico. Toda bančni uslužbenec mu je svetoval, naj denar investira na borzi, češ da vrednostni papirji dolgoročno gledano nikoli ne izgubijo svoje vrednosti. Moški se je odločil nasvet upoštevati. Nedolgo zatem je njegova naložba izgubila večino svoje vrednosti.

To doživetje kaže, da do modrih odločitev ni lahko priti. Kako pa je s številnimi drugimi odločitvami v življenju? Od mnogih odločitev je lahko odvisno, ali bomo uspeli ali propadli – in prej ali slej – živeli ali umrli. Torej, kako smo lahko prepričani, da so naše odločitve modre?

‚To je tista pot‘

Vsak dan se odločamo o tem, kaj bomo jedli, kaj bomo oblekli, kam se bomo odpravili in tako dalje. Nekatere odločitve so morda videti nepomembne, vendar utegnejo imeti hude posledice. Človeku, ki se denimo odloči prižgati svojo prvo cigareto, lahko kajenje postane dosmrtna razvada. Nikoli ne bi smeli podcenjevati pomembnosti odločitev, ki se nam na prvi pogled zdijo neznatne.

Kje lahko najdemo vodstvo, kadar sprejemamo odločitve, pa četudi na videz nepomembne? Kako čudovito bi bilo imeti ob sebi zanesljivega svetovalca, ki bi nam pomagal z nasveti, kadar se znajdemo pred težko odločitvijo! Takšnega svetovalca lahko najdemo. Starodavna knjiga, ki vsebuje sporočilo za današnje dni, takole pravi: »Ušesa tvoja bodo slišala, ko krenete na desno ali na levo, besedo zadaj za teboj govorečih: To je tisti pot, hodite po njem!« (Izaija 30:21) Čigave so te besede? In kako smo lahko prepričani, da je to vodstvo zanesljivo?

Pravkar omenjeno zagotovilo lahko najdemo v Bibliji, ki jo milijoni preučujejo in za katero so ugotovili, da jo je navdihnil Stvarnik, Bog Jehova. (2. Timoteju 3:16, 17) Jehova pozna naš ustroj, zato je najboljši vir vodstva. Vidi lahko tudi v prihodnost, saj je on tisti, ‚ki oznanja od početka konec in od starodavnosti, kar se ni še zgodilo; ki veli: Sklep moj bo stal.‘ (Izaija 46:10) Psalmist je takole izrazil svoje zaupanje v Jehovovo besedo:  »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč.« (Psalm 119:105) Toda kako nam Jehova pomaga, da varno krmarimo skozi razburkane vode današnjega sveta? Kako se lahko odločamo v skladu z Božjo voljo?

Udejanjajmo biblijska načela

Bog Jehova je kristjanom priskrbel načela, tako da se lahko modro odločajo. To, da spoznavamo biblijska načela in jih udejanjamo, bi lahko primerjali s tem, da se učimo tujega jezika in ga govorimo. Ko jezik enkrat obvladamo, lahko pogosto zaznamo, kadar kdo stori kako slovnično napako, saj nam to, kar je rekel, ne zveni povsem pravilno. Morda ne znamo natančno določiti, katero slovnično napako je posameznik storil, vendar vemo, da je bilo to, kar je izrekel, napačno. Ko biblijska načela toliko osvojimo, da postanejo del nas, običajno lahko zaznamo, kadar določena odločitev ni primerna, torej ni v skladu z Božjimi načeli.

Vzemimo za primer mladeniča, ki je morda pred odločitvijo, kako si bo uredil pričesko. V Bibliji ni nobene zapovedi, ki bi neko pričesko določno obsojala. Toda pretehtajmo naslednje biblijsko načelo. Apostol Pavel je napisal: »Želim tudi, da se ženske lepšajo z urejeno obleko, v vsej skromnosti in zdravem umu, ne pa s posebnim spletanjem las ali z zlatom ali biseri ali zelo dragim oblačilom, temveč tako, kakor se spodobi ženskam, ki pravijo, da častijo Boga, namreč z dobrimi deli.« (1. Timoteju 2:9, 10) Pavel tukaj sicer piše o ženskah, vendar načelo velja tako za moške kot za ženske. Katero načelo pa? Da bi naš videz moral odsevati skromnost in zdrav um. Zato se mladenič lahko vpraša: ‚Ali bo moja pričeska odsevala skromnost, ki se spodobi za kristjana?‘

In katero koristno načelo lahko mlad človek povzame iz naslednjih besed učenca Jakoba? »Prešuštnice, ali ne veste, da prijateljstvo s svetom pomeni sovražnost z Bogom? Kdor koli torej hoče biti prijatelj svetu, dela sebe za Božjega sovražnika.« (Jakob 4:4) Kristjanom se gnusi misel, da bi bili prijatelji svetu, ki je sovražen do Boga. Ali bi mladenič s pričesko, ki je pri njegovih vrstnikih priljubljena, dajal vtis, da je prijatelj z Bogom ali s svetom? Mladenič, ki premišljuje, kako bi si uredil pričesko, si lahko pri tem, da bi sprejel modro odločitev, pomaga s takšnimi biblijskimi načeli. Da, pri odločanju nam pomagajo Božja načela. In ko nam preide v navado, da odločitve sprejemamo na temelju teh načel, lažje pridemo do modrih sklepov, ki ne pustijo negativnih posledic.

V Božji Besedi lahko najdemo mnogo načel. Seveda v njej morda ne bomo našli ravno  stavka, ki bi izrecno veljal za naše okoliščine. Kljub temu pa lahko v njej beremo o tem, kako so nekateri Božje vodstvo upoštevali, medtem ko so drugi Božja svarila prezirali. (1. Mojzesova 4:6, 7, 13–16; 5. Mojzesova 30:15–20; 1. Korinčanom 10:11) Ob branju takšnih pripovedi in analiziranju posledic določenega ravnanja bomo sprevideli Božja načela, ki nam lahko pomagajo sprejemati odločitve, ki ugajajo Bogu.

Za zgled si vzemimo kratek pogovor med Jezusom Kristusom in njegovim apostolom Petrom. Tisti, ki so pobirali davek dveh drahem, so Petra vprašali: »Ali vaš učitelj ne plačuje davka dveh drahem?« Peter je odvrnil: »Plačuje.« Kmalu zatem ga je Jezus vprašal: »Od koga zemeljski kralji dobivajo pristojbino ali davek na osebo? Od svojih sinov ali od tujcev?« Ko je Peter rekel: »Od tujcev«, mu je Jezus dejal: »Torej so sinovi oproščeni davka. Da pa jih ne bomo navajali na spotiko, pojdi k jezeru, vrzi trnek in vzemi prvo ribo, ki se ujame. In ko ji boš odprl usta, boš našel stater. Vzemi ga in jim ga daj zame in zase.« (Matej 17:24–27) Katera Božja načela najdemo v tej pripovedi?

Jezus je z nizom vprašanj Petra privedel do sklepa: Kot Božji Sin je bil oproščen davka. Čeprav Peter tega dejstva na začetku ni uvidel, pa mu je Jezus prijazno pomagal, da ga je vendarle dojel. Kadar drugi storijo napako, se lahko odločimo, da bomo tako kakor Jezus z njimi ravnali sočutno, namesto da bi njihovo napako grobo razkrili ali pa jih obsodili.

Peter je navsezadnje lahko uvidel, zakaj je treba plačevati davek – zato da ne bi bili drugim v spotiko. Iz te pripovedi lahko izluščimo še eno načelo. To, da upoštevamo vest drugih, je pomembnejše, kakor da vztrajamo pri svojih pravicah.

Kaj nas spodbuja k temu, da sprejemamo odločitve, s katerimi pokažemo, da spoštujemo vest drugih? Ljubezen do bližnjih. Jezus Kristus je učil, da je od zapovedi, naj ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe, pomembnejša samo še ta, naj ljubimo Boga z vso svojo dušo. (Matej 22:39) Vendar živimo v sebičnem svetu, k sebičnosti pa nas spodbujajo tudi naša grešna nagnjenja. Da bi torej človek svojega bližnjega ljubil kakor samega sebe, mora prenavljati svoj um. (Rimljanom 12:2)

Mnogi so to storili in pri svojih odločitvah, bodisi velikih bodisi malih, upoštevajo vest drugih. Pavel je napisal: »Bratje, resda ste bili poklicani na svobodo, vendar te svobode ne izrabljajte kot povod za meso, temveč po ljubezni sužnjujte drug drugemu.« (Galačanom 5:13) Kako lahko tako ravnamo? Premislimo o neki mladenki, ki se je preselila na podeželje, da bi ljudem pomagala spoznavati Božjo Besedo. Iz pogovorov z njimi je razbrala, da so o njenih oblačilih, čeprav so bila skromna glede na modna merila v mestu, začeli govoriti vsi v tem kraju. Oblačila in  urejala se je sicer skromno, a se je kljub temu odločila, da bo začela nositi bolj nevpadljive obleke, »zato da se o Božji besedi ne bi žaljivo govorilo«. (Titu 2:5)

Kako bi se mi odzvali, če bi morali sprejeti kako odločitev, povezano s tem, kako se urejamo, ali čim drugim, kar se tiče osebnega okusa? Prepričani smo lahko, da bo Jehova vesel, ko bomo s svojimi odločitvami pokazali, da nam je mar za vest drugih.

Na zadeve glejmo dolgoročno

Kaj naj bi, poleg tega da upoštevamo biblijska načela in vest drugih, pri odločitvah morda še imeli v mislih? Kristjani sicer hodijo po težko prehodni in ozki poti, vendar jim Bog znotraj meja, ki jih je začrtal, daje veliko svobode. (Matej 7:13, 14) Premisliti moramo o tem, kako bomo z odločitvami vplivali na svoje prihodnje duhovno, duševno, čustveno in telesno dobro.

Zamislimo si, da premišljujemo o tem, ali naj sprejmemo neko zaposlitev. Morda nam pri tem delu ne bo treba poteptati svojih moralnih vrednot oziroma je delo povsem primerno. Obiskovali bomo lahko krščanske shode in zborovanja. Plača bo višja, kakor smo sploh pričakovali. Delodajalec zelo ceni sposobnosti, ki jih imamo, in bi naše zmožnosti rad kar najbolje izkoristil. Povrhu vsega pa nam je to delo všeč. Kaj neki bi nas lahko odvrnilo od tega, da službe ne bi sprejeli? Kaj če ugotovimo, da bi nas to delo utegnilo povsem prevzeti? Povedo nam, da nam ne bo treba delati nadur. Toda ali bomo, zato da bi dokončali projekt, pripravljeni delati malo dlje, kakor je treba? Ali takšno nadurno delo utegne postati nekaj običajnega? Ali bi nas to lahko odtrgalo od družine in sčasoma od duhovnih dejavnosti, ki jih nikakor ne bi smeli izpuščati?

Premislimo, kako je pomembno odločitev glede svoje zaposlitve sprejel Jim. Z marljivim delom se je v podjetju vzpenjal vse višje po lestvici. Sčasoma je v podjetju postal generalni direktor, odgovoren za Daljni vzhod, glavni direktor podružnice v Združenih državah in član upravnega odbora za dejavnosti podjetja v Evropi. Toda ko je na Japonskem prišlo do gospodarskega nazadovanja, je spoznal, kako plehko se je pehati za denarjem in položajem. Njegov težko prisluženi denar je hitro pošel. Čutil je, da je izgubil smisel v življenju. ‚Kaj bom počel čez deset let?‘ se je spraševal. Nato je ugotovil, da so si njegova žena in otroci v življenju prizadevali doseči bolj smiselne cilje kakor on. V vseh teh letih so se družili z Jehovovimi pričami. Tudi Jim je želel biti tako srečen in zadovoljen kakor njegova družina, zato je začel preučevati Biblijo.

Kmalu je lahko uvidel, da zaradi svojega življenjskega sloga ne more imeti smiselnega, krščanskega življenja. Ker je bil neprenehoma na poti med Azijo, Združenimi državami in Evropo, ni imel dovolj časa za preučevanje Biblije in druženje s sočastilci. Znašel se je pred odločitvijo: ‚Ali bom še naprej živel tako, kakor sem preteklih 50 let ali pa bom v življenju ubral novo pot?‘ V molitvi je premislil o dolgoročnih posledicah svoje odločitve in sklenil, da bo obdržal samo eno zaposlitev, tako da bo imel čas za duhovne dejavnosti. (1. Timoteju 6:6–8) Zaradi odločitve, ki jo je sprejel, je postal srečnejši in se je lahko povsem zaposlil s krščanskimi dejavnostmi.

Naj so naše odločitve velike ali majhne, so pomembne. Odločitev, ki jo sprejmemo danes, lahko pomeni uspeh ali propad, v prihodnosti pa celo življenje ali smrt. Če upoštevamo biblijska načela, vest drugih in dolgoročne posledice svojega ravnanja, se lahko modro odločamo. Odločajmo se v skladu z Božjo voljo!

[Slika na strani 13]

Na videz nepomembne odločitve lahko pustijo hude posledice

[Slika na strani 14]

Kako bi ji lahko biblijska načela pomagala, da bi se modro odločila?

[Slika na strani 15]

Jezus je bil v pogovoru s Petrom sočuten